Diagnoza ali scenariji za prihodnost?
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v sredo predstavil belo knjigo petih scenarijev za ureditev Evropske unije po izstopu Velike Britanije. Govor v Evropskem parlamentu, ki služi kot uvertura v slavje ob 60. obletnici Rimskega statuta, je uporabil za predstavitev odziva Evropske komisije na porast nezadovoljstva z delovanjem Evropske unije. Jedro govora je namenil iskanju rešitev in v ta namen predstavil pet scenarijev za ureditev Evropske unije 27-ih članic po izstopu Velike Britanije.
O razlogih in kontekstu objave bele knjige smo se pogovarjali z Markom Lovcem s Centra za mednarodne odnose.
Bela knjiga, ki jo je predstavil Juncker, je nastajala v sodelovanju z vsemi poslanskimi skupinami Evropskega parlamenta. Pojasni Tanja Fajon, slovenska evroposlanka iz vrst Evropskih socialistov.
Na ravni nacionalnih držav je ta dokument zgolj začetek razmišljanj o reformi ureditve Evropske unije. Komentira Fajon.
Po prvem scenariju, za katerega se je zavzel tudi slovenski premier Miro Cerar, naj bi Evropska unija nadaljevala z obstoječo ekonomsko, integracijsko ter socialno politiko po Bratislavski deklaraciji iz leta 2016.
Seznam petih scenarijev vključuje 2 ekstremna - drugega in zadnjega. Zadnji, peti scenarij pod geslom “Veliko več skupaj” skriva načrt za postopno federalizacijo Evropske unije, ki jo je slavila tudi Ljubljanska pobuda, predstavljena januarja letos. Lovec komentira Ljubljansko pobudo in idejo o federalizaciji.
Po drugem scenariju naj bi Evropska unija oklestila birokratski in regulativni aparat do te mere, da bi supranacionalna tvorba temeljila zgolj na skupnem, prostem trgu. Evropska unija bi za vsako novo regulativo morala izbrisati dve stari. Moč odločanja o migracijski politiki ter obrambi in varnostnih ukrepih bi bila izključno v rokah nacionalnih držav. Ideja o manjši politični integraciji in večji vključenosti v skupno tržišče pa ni tuja, saj je bila to glavna zahteva bivšega britanskega premiera Davida Camerona, preden je razpisal referendum o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije. Drugi scenarij komentira Fajon.
Vendarle pa so to idejo države članice ter institucije v večine že zavrnile. A, kot pove Marko Lovec, drugi scenarij kljub temu služi točno določenemu namenu ustrahovanja tistih držav članic, ki se niso pripravljene bolj integrirati.
Po četrtem scenariju naj bi Evropska unija stremela k temu, da bi delovala na manjšem številu področij, a tam toliko bolj učinkovito in racionalno. Odločanje o zeleni politiki, politiki zaposlovanja in javnega zdravstva bi popolnoma prepustila državam članicam, medtem ko bi sama nadaljevala s skupno politiko trgovanja in poglabljanja skupnega trga, obrambne in migracijske politike.
Tako pridemo do jedrnega, tretjega scenarija, ki predvideva, da države članice, ki si želijo večje integracije in sodelovanja, to lahko storijo. Države članice bi lahko združevale socialno in davčno politiko, nadaljevalo bi se širjenje skupnega trga s štirimi temeljnimi svobodami. Tako se vrata uradno odpirajo možnosti Evrope več hitrosti. Da podane možnosti dajejo prednost tretjemu scenariju, nam pove Lovec.
Slovenski evroposlanec Igor Šoltes meni, da pri scenariju več hitrosti ne gre za napoved za prihodnost, ampak prej prikaz obstoječega stanja.
V tej luči ne gre zanemariti dejstva, da je Junckerjeva objava bele knjige sovpadala s podporo Francije in Nemčije italijanskemu predlogu Evrope več hitrosti. Šoltes trdi, da tu ne gre za naključje.
Kakršnakoli reforma, ki bi se lahko zgodila na ravni ureditve med državami članicami in evropskimi institucijami, pa ne bi nujno terjala spremembe ustavnega akta Evropske unije, Lizbonske pogodbe. Razloži Lovec.
Lovec nadaljuje, da prav ta pravni okvir tudi ščiti interese tistih držav, ki si želijo več hitrostne Evrope.
Bela knjiga o petih scenarijih za Evropsko unijo pa ni nastala v vakuumu. Evropska komisija je bila deležna pritiska, da naj naslovi širjenje nezadovoljstva z delovanjem evropskih institucij in širjenje nacionalističnega populizma v Evropi. Politični kontekst nam predstavi Saša Vidmajer, novinarka Dela.
Ne gre spregledati niti časovnice, ki ni naključna. Fajon izpostavi, da se razprave šele začenja, a je očitno tempirana tako, da se bo o dejanskih premikih govorilo šele po nemških volitvah septembra letos.
Kljub pompoznosti predstavitve scenarijev za Evropsko unijo po izstopu Velike Britanije pa Lovec trdi, da gre zgolj za politično potezo, katere namen ni dejanska reforma delovanja evropskih institucij. Današnji Kultivator zaključi Lovec.
Dodaj komentar
Komentiraj