Illiberális demokrácia
Madžarski časopis Nepszabadsag, največji levo usmerjeni tovrstni medij v državi, je v preteklem tednu po 60 letih delovanja zaprl svoja vrata. Časopis je bil ustanovljen v času madžarske vstaje proti sovjetski nadvladi, kasneje je bil uradno glasilo madžarske komunistične partije, po padcu železne zavese pa je delež v njem ohranila fundacija, povezana s socialdemokratsko stranko. Lansko leto je ta svoj delež prodala podjetju Mediaworks, ki je v lasti avstrijskega poslovneža Heinricha Pecine. Mediaworks trdi, da je zaprtje izključno ekonomsko pogojeno in navaja podatek, da je časopis od leta 2007 ustvaril za dobrih 16 milijonov evrov izgube. Attila Batorfy, novinar in profesor na Central European University se strinja, da je s poslovnega stališča zaprtje časnika smiselno, a izpostavlja, da je pomembno razumevanje političnih ozadij:
Tako zaposleni kot mnogi drugi novinarji in del javnosti so prepričani, da ima zaprtje največjega levo usmerjenega časopisa politično ozadje. Trdnih dokazov za to sicer ni. Več pojasni Andras Desi, novinar in nekdanji urednik omenjenega časopisa:
Povezave med lastnikom Mediaworks Heinrichom Pecino in vladajočo stranko FIDESZ so že nekaj časa stvar špekulacij, a trdnih dokazov za kaj takega ni. Več pojasni Ilona Moricz, direktorica madžarskega Centra za neodvisno novinarstvo:
Kar pa je znano, je, da je Mediaworks zastavil znamko Nepszabadsag za pridobitev posojila od madžarske državne banke MKB, kjer naj bi po nekaterih interpretacijah niti vlekel guverner centralne banke Gyorgy Matolcsy, sicer tesen zaveznik premiera Viktorja Orbana. Zastavitev znamke je tudi preprečila novinarjem, da bi po zaprtju časnika nadaljevali z delom pod istim imenom v novem podjetju.
Zaprtje Nepszabadsaga pa ni prvi primer domnevnih poskusov madžarskega premierja Viktorja Orbana, da bi si prisvojil medijski prostor. FIDESZ-u naklonjena mreža medijev se je začela intenzivneje razpletati v začetku prejšnjega desetletja. Do leta 2014 jo je v večji meri obvladoval tesni Orbanov zaveznik Lajos Simicska. Tega leta pa se je zavezništvo med medijskim tajkunom in premierjem razdrlo. Orban je tako začel plesti novo mrežo in se, namesto da bi v njen center postavil kakega drugega zaveznika, v osrednjo vlogo postavil sam. Tako vsaj trdi Batorfy:
Kako pa se v to novo mrežo vklaplja podjetje Mediaworks? Kot rečeno, dokazov o povezavah med njenim lastnikom Heinrichom Pecino in Orbanovo vlado ni. A kljub temu je razviden potencialni interes. Mediaworks je namreč v zadnjih letih kupil več regionalnih medijev in trenutno obvladuje lokalne medije v dvanajstih od devetnajstih madžarskih regijah. Ti mediji, ki so lahko ključni za zmago na prihodnjih volitvah leta 2018, pa trenutno Orbanovi medijski mreži manjkajo. Nadaljuje Batorfy:
Moricz, ki se strinja, da so nakupi lokalnih medijev po vsej verjetnosti motivirani z mislijo na naslednje volitve, izpostavi še njihovo pomembnost:
Orban je pred dvema letoma pod svoje okrilje skušal spraviti tudi največjo televizijsko hišo v državi RTL Klub. Ta je sicer dobiček kovala predvsem z razvedrilnimi vsebinami, a je bila v svojem političnem poročanju pogosto kritična do vlade. Vlada je tako leta 2014 uvedla davek na oglaševanje, ki je bil po mnenju mnogih skrbno zastavljen tako, da je v najvišjo, 50 odstotno stopnjo obdavčitve padla le televizija RTL Klub. V začetku prihodnjega leta je bil po pogajanjih med vlado in nemškimi lastniki RTL-a davek znižan. Pojasni Moricz:
Čeprav vlada ni uspela izpogajati bolj naklonjenega poročanja televizije RTL, pa je ta v zameno umaknila pritožbo na Evropsko komisijo zaradi domnevno diskriminatorne obdavčitve oglaševanja. Nekoliko drugačna zgodba pa se je odvila na televiziji TV2, drugi največji v državi. Po odkupu s strani Orbanovega zaveznika Andyja Vajne se je ta namreč spremenila v vladno trobilo. Nadaljuje Moricz:
Pri ustvarjanju naklonjene medijske mreže si vlada pomaga tudi z državnim denarjem. Prihodkov od oglaševanja s strani državnih institucij in podjetij v državni lasti so namreč v neproporcionalno veliki meri deležni provladni mediji. Pojasni Batorfy:
Orbanova vlada pa je kmalu po nastopu prvega mandata uvedla spremembe tudi v regulaciji medijev. Nacionalna medijska in komunikacijska oblast ter medijski svet tako imenujeta direktorje vseh javnih medijev. Poleg tega sta dobila ohlapno definirana pooblastila za vsebinski nadzor nad medijskim prostorom, ki omogočajo kaznovanje medijev v primerih, kot sta na primer neobjektivno poročanje ali vdor v zasebnost. Člane obeh organov imenuje parlament z dvotretjinsko večino, trenutno pa so vsi člani kandidati FIDESZ-a. Pojasni Moricz:
Kljub temu, da mnoga od pooblastil, ki so podeljena medijskim regulatorjem, niso izvrševana, pa med novinarji ustvarjajo atmosfero strahu. To še dodatno krepijo neformalni pritiski preko političnih povezav in netransparentne spremembe v lastništvu medijev:
S potrditvijo, da samocenzura na madžarski medijski sceni ni več tabu, današnji Kultivator zaključi Desi:
Ta oddaja je nastala v sodelovanju z Osservatorio Balcani e Caucaso za European Centre for Press and Media Freedom (ECPMF2), in je sofinancirana s strani Evropske komisije. Vsebina oddaje je izključna odgovornost Zavoda Radio Študent in se ne more smatrati, da odraža stališča Evropske unije.
K oddaji dodajamo še posnetek pogovora s Tomom Popperjem, ki je bil donedavno urednik madžarskega poslovnega časopisa Budapest Business Journal. Odstopil je zaradi pritiskov, da naj v svoji kolumni preneha z obdelovanjem politično občutljivih tem, vezanih predvsem na migracije. Popper spregovori o razlogih za svoj odstop in splošnem ozračju strahu v madžarskem medijskem prostoru.
Dodaj komentar
Komentiraj