Kadrovski cunami

Kadrovski cunami

Aktualno-politična novica
6. 11. 2020 - 17.00

V začetku tedna je na pobudo dela opozicije – tistega dela, ki ne vključuje Slovenske nacionalne stranke – potekala izredna seja državnega zbora, na kateri je tekla razprava o vladnem kadrovanju v državnih institucijah in gospodarskih družbah. Istega dne je potekla tudi seja programskega sveta Radiotelevizije Slovenija, na kateri poskus kadrovanja ni uspel. Direktor nacionalke Igor Kadunc se je za las oziroma za en glas izognil predčasni razrešitvi s položaja, za katerega mu mandat sicer poteče spomladi prihodnje leto.

Čeprav vladno kadrovanje z naslovnic ni uspelo izpodriniti epidemije in ameriških volitev, zadnje čase ne mine dan, ko ne bi izvedeli za novo menjavo v državnem aparatu ali državnih podjetjih. Ta teden so na primer zamenjali generalnega direktorja Stojana Nikolića, ki je bil sicer eden bolj trdoživih direktorjev večjih državnih družb, saj je pred tem na vrhu HSE, največjega slovenskega energetskega podjetja, preživel kar štiri vlade. Zamenjal ga je Viktor Vračar, za katerega je znano, da je blizu SMC. V upravi se mu je pridružil še Andrej Janša, ki je bil pred dvema letoma kandidat Nove Slovenije na županskih volitvah v Velenju. Neposreden naskok na rdečo trdnjavo je bil seveda vnaprej izgubljen, a politične zveze so mu očitno olajšale pot na vrh podjetja, ki ima v lasti tudi bližnjo Termoelektrarno Šoštanj. Menjava je bila sicer pričakovana, saj je dva tedna prej Slovenski državni holding zamenjal večino svojih nadzornikov v HSE.

Dan zatem se je menjava zgodila v še enem energetskem podjetju, in sicer v Borzenu. V podjetju, ki je operater trga z električno energijo, je bil zamenjan direktor Karol Peter Peršolja. Ta je lani dobil nov mandat, pri čemer je že napovedal svoj odhod v letu 2021, ko naj bi ga nadomestila Valerija Štiblar. To se ni zgodilo, saj je Peršoljo predčasno zamenjal nekdanji šef kabineta ministra Andreja Vizjaka v prvi Janševi vladi, nazadnje pa direktor Regionalne razvojne agencije Posavje Martin Bratanič. Tudi to menjavo je napovedala že rošada v nadzornem svetu.

Vaši najljubši obrazi.
Vse za slovenski bogaboječ narod
 / 20. 3. 2020
Predpogoj za večino menjav v državnih podjetjih so bile menjave v nadzornih svetih Slovenskega državnega holdinga, krajše SDH, in Družbi za upravljanje terjatev bank ali DUTB. Najpomembnejša je bila menjava v vrhu SDH, ki ga od konca septembra vodi Janez Žlak, ki sodi v krog kadrov stranke SDS. Leta 2015 je ob podpori lokalne SDS neuspešno kandidiral za direktorja Zdravstvenega doma Trbovlje, nato pa leta 2016 prevzel vodenje Rudnika Trbovlje Hrastnik, ki je zdaj v likvidaciji.

Precej več pozornosti od menjav v državnih podjetjih, ki veljajo skoraj za del rednega rituala ob menjavi politične opcije na oblasti, pa so na izredni seji državnega zbora, posvečeni kadrovanju, dobile menjave v državnih organih, predvsem v policiji. Več o seji pove poslanec Socialnih demokratov Predrag Baković.

Izjava

KO ZABOBNI OBLAST IN IZJAVI: »NE BITI VLADAN«
 / 11. 8. 2020
Vlada je kmalu po svojem nastopu zamenjala generalno direktorico policije Tatjano Bobnar. Menjava generalnega direktorja policije sicer sodi med tiste poteze, ki jih je sodna praksa v preteklosti spoznala za upravičene ob nastopu vlade. Precej bolj sporna je bila menjava direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada Darka Muženiča, ki je glede tega sprožil sodni spor, upravno sodišče pa je spoznalo, da je bila menjava nezakonita. Včeraj je delovno in socialno sodišče zavrnilo predlog za začasno odredbo, s katerim je Muženičev odvetnik zahteval zaustavitev novega natečaja za direktorja. Več o razlogih za obe odločitvi sodišč Rajko Pirnat, profesor upravnega prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.
Izjava
Tudi Baković med spornimi menjavami vlade izpostavlja predvsem menjave v vrhu policije.
Izjava
Notranji minister Aleš Hojs je v parlamentu povedal, da so bile poteze povem upravičene, saj sodi kadrovanje po njegovem med osnovne privilegije oblasti.

Izjava
Po Hojsovem mnenju je kadrovanje pač oblast.
Izjava
Vlada pa pri svojem kadrovanju vendarle ni povsem neomejena. Njene pristojnosti so odvisne od tega, o katerih položajih je govora. O tem, katere ljudi lahko vlada zamenja, pove Pirnat.

Izjava

Menjave v vrhu policije so tiste, proti katerim imajo kritiki in posamezniki, ki so bili razrešeni funkcij, najtrdnejše pravne argumente.

Izjava
Poseben primer so direktorji agencij, kakršna je na primer Nacionalni inštitut za javno zdravje, krajše NIJZ. Njegova direktorica Nina Pirnat je bila ena prvih menjav nove vlade. Nasledil jo je Ivan Eržen, ki se je prav tako kmalu poslovil, saj je vlada na položaj imenovala Milana Kreka. O imenovanju direktorjev Pirnat.
Izjava
Kar se tiče menjav, ima vlada najdaljši domet pri uradnikih na položaju, ki jih lahko zamenja kmalu po svojem nastopu. O tem, kdo spada v to kategorijo, Pirnat.
Izjava

Menjav v agencijah se je vlada lotila tudi z njihovo reorganizacijo. Zakon, poimenovan po novih dveh agencijah, predvideva nastanek Javne agencije za trg in potrošnike ter Javne agencije za finančne trge. Druga naj bi vključevala dosedanji agenciji za trg vrednostnih papirjev in za zavarovalni nadzor, javna agencija za trg in potrošnike pa bi vsebovala 6 agencij, in sicer agencije za energijo, varstvo konkurence, komunikacijska omrežja in storitve, varnost prometa, železniški promet in civilno letalstvo. Pri imenovanju članov njihovih svetov in uprav bi imela večjo vlogo vlada, kar predstavlja spremembo v primerjavi z dosedanjim delovanjem agencij. Z novo ureditvijo bi vlada postala zadolžena za imenovanje članov vodstva in sveta Agencije za trg in potrošnike, pri novi Agenciji za finančne trge pa bi vlada imenovala člane sveta in uprave, a na podlagi javnega natečaja. Po trenutni ureditvi imenuje mnoge člane vodstva in svetov teh osmih agencij državni zbor. Pirnat je do teh dveh zakonov kritičen.
Izjava

Seja državnega zbora ni prinesla ničesar razen večurne razprave. Največjo oviro za vlado tako predstavljajo sodišča.

Izjava
Spor pred sodiščem pa lahko sproži le tisti, ki ima za tožbo interes, torej oseba, ki je bila odstavljena, saj je bila oškodovana z izgubo službe. Opozicija ni zmogla več od sklica izredne seje. Delitev oblasti je precej kompleksnejša od znane delitve na tri veje – zakonodajno, izršno in sodno. A kot predsednik vlade dobro ve, so vsaj nekatere omejitve zgolj v glavi tistega, ki nosi krono.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness