Kdo pleše (in upravlja) z volkovi?
Predzadnji avgustovski Kultivator bomo posvetili letošnji kraljici obdobja kislih kumaric oziroma témi, ki se ji verjetno, tudi če ste želeli, v poletnih mesecih niste mogli popolnoma izogniti. Kar se je že zgodaj letos začelo z jezo kmetov in živinorejcev zaradi odločitve upravnega sodišča, da zadrži izvajanje odloka o rednem odvzemu rjavega medveda iz okolja, se je kasneje ob pomanjkanju drugega poletnega dogajanja prelevilo v ideološke vojne in tekmovanje v nabiranju političnih točk, medijsko pozornost pa je pridobilo sleherno s strani volkov pokončano jagnje.
Po torkovem sestanku s premierjem Marjanom Šarcem in ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandro Pivec so se očitno strasti vsaj nekoliko umirile, saj so iz Sindikata kmetov Slovenije sporočili, da so svoje zahteve po odstopu ministra za okolje Simona Zajca zamrznili in obenem odpovedali napovedani sobotni protest, ki bi potekal v Gornji Radgoni sočasno z odprtjem mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra.
Razloge za zamrznitev zahtev opiše Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije.
Kmetje in živinorejci sicer predstavljajo enega od deležnikov, ki ga zadeva problematika upravljanja zveri. Čeprav škodo povzročajo tudi druge prostoživeče živali, je letos govora predvsem o dveh ogroženih in zavarovanih vrstah - rjavem medvedu in volku, ki v povprečju povzročata največ škode.
Upravljanje z zvermi je sicer v pristojnosti Ministrstva za okolje. Slednje vsako leto odloča o predlogu za odvzem teh vrst iz narave, ki ga pripravlja Zavod za gozdove Slovenije. Beseda odvzem pri tem označuje tako odstrel kot druge predvidene “izgube” živali, na primer zaradi povoza. Ker gre pri volkovih in medvedih za ogrožene vrste, mora biti odstrel upravičen, izvede pa se lahko, le če se pri tem ohrani ugodno ohranitveno stanje populacij medveda in volka v Sloveniji. Pri predlogu Zavod za gozdove upošteva tudi mnenje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.
Na ministrstvu o predlogu nato odloča ožja strokovna skupina za upravljanje, ki sprejema končno število živali za odstrel, kasneje pa o njem razpravlja še širša skupina, v kateri so vsi deležniki, ki jih upravljanje z zvermi zadeva. Izvajanje zadnjega odloka, ki je predvidel odvzem 200 medvedov iz narave do septembra letos, je prekinila pritožba nevladne organizacije Alpe Adria Green, ki ji je delno pritrdilo upravno sodišče. Razlog za pritožbo nevladnih organizacij je bilo veliko povišanje predvidenega odstrela v primerjavi s preteklimi leti. Kot pojasni Rok Černe iz Zavoda za gozdove, so se za večje število odločili zaradi hitre rasti populacije medveda in volkov.
Odlok, ki ga je ob koncu leta sprejela vlada, ni vključeval odstrela volkov, kljub temu da je Zavod za gozdove predlagal drugače. Interventni zakon, ki so ga junija, po protestu kmetov zaradi povečanja nastale škode, potrdili poslanci vseh strank z izjemo SNS in Levice, pa je uveljavil tudi prvotni predlog o odstrelu volkov. Ivan Kos, profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, ki je sodeloval v projektu Slowolf, prvem večjem proučevanju volkov v Sloveniji, sicer pojasni, da škode, ki jo povzročijo volkovi, ne moremo pojasniti zgolj s povečanjem njihovega števila v Sloveniji. V letu 2010, ko se je projekt začel, je bilo škodnih primerov 576, največ do sedaj, kljub temu da je bilo število volkov skoraj dvakrat manjše, kot se ocenjuje sedaj. Velike težave so nastajale pri manjšem številu rejcev, ki so utrpeli tudi po več deset tisoč evrov škode.
Razlogov za škodo, ki jo povzročajo volkovi na človeški lastnini, Kos ne vidi zgolj v manjši populaciji divjadi, je pa to lahko eden od faktorjev, predvsem na območju posameznih tropov volkov. Drug faktor je, da so volkovi izredno učljive živali.
Faktor števila volkov na širšem področju torej ni edini dejavnik za nastajanje škode, prav tako so volkovi teritorialne živali, kar pomeni, da en trop nadzoruje širše območje. S tem je v Sloveniji število volčjih tropov tako ali tako omejeno. Po drugi strani pa je število volkov v posameznem tropu lahko faktor, ko gre za povzročitve škode.
Pri upravljanju zveri se tako mora upoštevati dejstvo, da omenjene značilnosti volkov seveda ne veljajo za medvede, ki so vsejedi, kot opiše Kos.
Nasprotniki odstrela opozarjajo na dejstvo, da se z ustreznim varovanjem škoda, ki jo povzročujejo zveri, lahko zmanjša ali izniči. Černe verjame, da je varovanje sicer nujen, a komplementaren ukrep in ne more predstavljati alternative. Pri upravljanju števila zveri se namreč mora poleg naravne kapacitete države upoštevati tudi sociološka kapaciteta.
Druge alternative, med katerimi je na primer ideja preseljevanja “problematičnih” zveri, so po mnenju Černeta nerealne.
Eden od ukrepov, ki ga Sindikat kmetov Slovenije še vedno zahteva od države, je uvedba dežurne številke, na katero bi lahko rejci 24 ur na dan javljali nastajanje škode s strani zveri. Posebej po njihovem mnenju prihaja do težav med prazniki, ko je nastajanje škode pogosto, do izplačevanja odškodnin pa prihaja z zamikom.
Černe pojasni, kako sicer poteka popisovanje škode:
Država do rešitev na področju varovanja človeške lastnine pred napadi zveri poskuša priti prek subvencij za zaščitne ograde, ki bi pokrile do 80 odstotkov stroškov. Medved opiše pogoje, ki jih mora izpolnjevati kmetija, če se želi prijaviti za subvencije.
Trenutna ureditev ima sicer eno pomanjkljivost, opiše jo Černe iz Zavoda za gozdove.
Anton Medved opiše, da bi po novem predlogu subvencije krile tudi do 90 odstotkov povišanih stroškov, a obenem opozarja, da ima tovrstno ograjevanje določene meje.
Černe meni, da lahko pri tem prihaja tudi do zmanjšane konkurenčnosti teh kmetov zaradi povečanega dela in stroškov, ki kljub pomoči države vseeno nastajajo.
Z uvedbo interventnega zakona in obenem povečano medijsko pozornostjo v času kislih kumaric so težave pri upravljanju zveri dobile politično noto. Če bo Sindikat kmetov Slovenije v tem času s svojimi zahtevami nekoliko počakal, pa to ne bo ustavilo stranke SLS, ki denimo še naprej nadaljuje s pripravami na jutrišnji protestni shod.
Dodaj komentar
Komentiraj