Ko sindikati zagrmijo
Stavkovni in protestni val v Franciji se širi. Izmed osmih naftnih rafinerij delujeta zgolj dve, vlada pa je že morala poseči po strateških zalogah goriva. Dostop do nekaterih skladišč goriv si je policija izborila šele s prebojem stavkovne straže okrog njih. Zaradi upada proizvodnje je brez goriva ostalo trideset odstotkov bencinskih črpalk, kar je pripeljalo do kopičenja goriva s strani državljanov. V prihodnjih dneh naj bi bil zaradi pomanjkanja goriva ohromljen tudi letalski promet in drug javni prevoz. Včeraj se je stavki s 24 urno prekinitvijo proizvodnje pridružilo šestnajst od devetnajstih jedrskih elektrarn. To je cel dan povzročalo motnje v dobavi električne energije, država je namreč kar v treh četrtinah odvisna od cepljenja jeder.
Takole so se slišali včerajšnji vsefrancoski protesti, ki se jih je udeležilo med 150 in 300 tisoč ljudi. Kot na vsakem pravem protestu, tudi včeraj ni šlo brez spopadov s policijo in posledičnimi aretacijami. Dogajanje opiše Stephane Enjalran iz sindikatov Solidaires:
Kaj protestniki zahtevajo? Pojasni Enjalran:
Spomnimo: protestniško gibanje, poimenovano tudi Nuit Debout, se je začelo 31. marca kot odgovor na spremembe delavske zakonodaje, s katerimi naj bi predsednik Francois Holland želel zmanjšati naraščajočo brezposelnost, ki je presegla 10 odstotkov. Domnevne dobre namene pa zasenči vsebina reform, ki gre v smeri fleksibilizacije trga dela in manjšanja moči sindikatov. Zakon uvaja možnost podaljševanja delovnega časa iz 35 na 46 ur tedensko. Pri tem podjetja ne bodo več vezana na kolektivne dogovore sektorja, temveč je dolžina delovnika odvisna od moči lokalnega sindikata. Lažje bo tudi odpuščanje. Po stari ureditvi podjetje ni smelo odpuščati, če je prikazovalo dobiček, zdaj pa bo lahko to storilo, če izkaže padanje dobička v zadnjih štirih letih. Nova zakonska ureditev bo omogočala tudi pogajanje o porodniškem dopustu in priporočala maksimalni znesek za odpravnine.
Po tem, ko zakona niso podprli niti vsi člani Hollandove Socialistične stranke, je slednji uporabil ustavno določilo, ki dopušča, da zakon sprejme vlada brez glasovanja v [spodnjemu domu] parlamenta, kar se je tudi zgodilo. Edino možno sredstvo za preprečitev sprejema zakonodaje je bila nezaupnica vladi, ki pa ni dobila zadostne podpore. Zakon mora sicer prestati še obravnavo zgornjega doma francoskega parlamenta, torej Senata.
Katere parlamentarne stranke podpirajo proteste? Našteje Enjalran:
V kakšnem stanju je vladajoča stranka? Do razkola ne bo prišlo, meni Enjalran:
Sporne predloge je nato vlada nekoliko omilila, da bi pomirila protestnike, vendar Enjalran meni, da ni prišlo do ključnih sprememb:
Gibanje so sprva začeli študenti, nato pa so se mu pridružili tudi sindikati. O odnosu med obema skupinama spregovori Enjalran:
Alain Krivine iz Nove antikapitalistične stranke se strinja, da imajo študentje le manjšo vlogo:
Gibanje je medtem zadobilo mednarodne razsežnosti. V Belgiji in Španiji so se zbrali protestniki v podporo francoskim. Kako poteka mednarodno povezovanje, razloži Enjalran:
Kakšno vlogo ima mednarodno povezovanje, razloži Krivine:
Izredno stanje in protiteroristična zakonodaja, uvedena po terorističnih napadih na Pariz, močno širita obseg policijskih pooblastil in omogočata več represije na protesih:
Protestniki pa se ne soočajo zgolj z represijo, temveč tudi z medijsko blokado ali blatenjem. Za medsebojno informiranje protestnikov tako pomembno vlogo igra internet, posebej socialna omrežja. Enjalran:
Prebivalci Francije so včeraj lahko posegli zgolj po enem nacionalnem časopisu, in sicer L’Humaniteju, nekdanjem glasilu Komunistične partije. Vsem ostalim je največji francoski sindikat CGT - Splošna konfederacija dela preprečil natis in distribucijo, saj so zavrnili objavo zapisa sindikalnega vodje, ki vlado poziva k opustitvi spornih reform. Protestniki se sicer že od začetka vstaj pritožujejo nad pristranim in podcenjujočim poročanjem medijev ali medijskim ignoriranjem dogajanja. Ni presenetljivo, da pomembno vlogo v gibanju igrajo alternativni mediji, na primer časopis Fakir, ki je v začetku spodbudil gibanje.
Krivine potezo CGT-ja sicer označuje za nespametno, saj naj bi močno poslabšala javno podobo sindikata:
Krivine se sicer strinja, da je medijsko poročanje o gibanju izrazito očrnjujoče:
Splošno politično situacijo in stanje levice nam opiše Krivine:
Kultivator je pripravila vajenka Zala
Dodaj komentar
Komentiraj