Nekogaršnja zemlja
V Bosni in Hercegovini je minulo nedeljo dobrih 53 odstotkov volilnih upravičencev izbralo državne, entitetske in kantonalne oblastnike. Sistem delitve oblasti, vzpostavljen po podpisu Daytonske pogodbe leta 1995, ki je poskrbela za delitev oblasti po etničnih linijah, se po sicer še ne popolnoma uradnih rezultatih volitev kot kaže ne spreminja.
Daytonski sporazum je določil, da je povojna Bosna in Hercegovina vse do danes ostala razdeljena na dve entiteti - Federacijo BiH in Republiko srbsko. Za potrebe razumevanja ignoriramo majhno multietnično tvorbo, imenovano Distrikt Brčko na skrajnem severovzhodu. Vsaka entiteta ima lastno vlado in parlament, poleg tega ima Federacija še deset kantonov, ki imajo lastne vlade.
Politični vrh države v Sarajevu tvori predsedstvo, ki ga sestavljajo trije predstavniki tako imenovanih konstitutivnih narodov - Bošnjakov, Hrvatov in Srbov. Ti nominirajo predsednika Sveta ministrov, de facto premierja, ki ga nato potrdi spodnji dom parlamenta.
Na tej najvišji ravni zakonodajne oblasti bo med bošnjaškimi strankami tudi naslednja štiri leta največ poslancev imela Stranka demokratske akcije, katere podpredsednik Šefik Džaferović je bil izvoljen za bošnjaškega člana v predsedstvu Bosne in Hercegovine. Predsednik stranke in sin njenega ustanovitelja ter prvega predsednika BiH Alije Izetbegovića, Bakir, na volitvah za predsednika ni mogel kandidirati, saj je že služil dva zaporedna mandata.
Med srbskimi strankami ostajata najmočnejši Zveza neodvisnih socialdemokratov, SNSD, in Srbska demokratska stranka, SDS. Aktualni predsednik Republike srbske in vodja SNSD Milorad Dodik je stranki zagotovil tudi mesto v predsedstvu Bosne in Hercegovine, ob tem pa je bila za predsednico Republike srbske izvoljena njegova strankarska kolegica Željka Cvijanović.
Kljub temu da HDZ BiH v dneh po volitvah zganja hrup, ker je bil za hrvaškega člana predsedstva BiH izvoljen Željko Komšić namesto HDZ-jevega Dragana Čovića, si je HDZ na državni, predvsem pa entitetni in kantonalni ravni zagotovil močno pozicijo za koalicijska pogajanja. Demokratska fronta, deklarativno multietnična stranka Željka Komšića, si je - razen na predsedniških volitvah - na vseh ravneh izborila občutno manjšo podporo kot HDZ in zaostala tudi za SDP BiH, ki cilja na enako volilno telo kot DF.
Proti Komšiću so na ulicah Mostarja včeraj protestirali z dvignjenimi hrvaškimi zastavami, ker da so Komšića na volitvah izglasovali Bošnjaki, in ne Hrvati. V HDZ-ju govorijo o tako imenovani “majorizaciji” hrvaškega naroda, torej o prevladi bošnjaške večine nad hrvaško manjšino. Kot poudarja Jasmin Hasanović s fakultete političnih ved v Sarajevu, govor o “majorizaciji” ne vzdrži.
V predvolilni kampanji je Komšić zavzemal populistična stališča, kot opisuje urednik spletnega portala Prometej.ba Franjo Šarčević.
Hasanović na primeru Komšića tako prepoznava diskurz državljanskega nacionalizma, ki ga razlikuje od etničnega nacionalizma etabliranih strank. Od srbskega SNSD in SDS, hrvaškega HDZ in bošnjaškega SDA.
Komšićeva zmaga pa ni le še en dodaten povod za bolj goreč nacionalizem in narodnjaštvo Hrvatov, temveč tudi Bošnjakov, razlaga Enver Kazaz s sarajevske filozofske fakultete.
Odločitev ustavnega sodišča, ki je del volilne zakonodaje razglasilo za neustavnega, je le prilila olje na ogenj HDZ-ja. Več Kazaz.
Manj teoretično in bolj realpolitično - Komšić se v pomembnih stališčih ne razlikuje bistveno od Izetbegovićeve SDA. Zakaj, pojasni Enver Kazaz.
Da bi razumeli Komšićevo vlogo, ki jo na bosanski volitveni šahovnici igra danes, moramo pogledati njegovo zgodovino, v kateri je že dvakrat zasedel stolček hrvaškega člana predsedstva BiH, a pod imenom druge stranke, in sicer socialdemokratske stranke. Več Hasanović.
Predsedstvo Bosne in Hercegovine nima zgolj simbolne vloge in ni zgolj očiten pokazatelj narodnjaštva v Bosni in Hercegovini, temveč se razmerja v njem prek zunanje politike države prepognejo nazaj v bosansko-hercegovsko družbo. Več o odnosih med tremi novimi predsedniki, Kazaz.
Hasanović nadaljuje o tem, kako ima Dodik …
Več o Dodiku.
Po mnenju Kazaza nova državna vlada brez Dodikove SNSD ne bo mogoča.
Šarčević pojasnjuje proporcionalni način preračunavanja glasov v mandate na državni ravni.
Okrog 40 odstotkov glasov, ki jih je prejela SNSD za volitve v državni parlament, je torej, gledano v mandatih, manj kot približno 25 odstotkov, ki jih je prejela SDA. Šarčević zato sklepa, da bosta v državnem in entitetnem parlamentu koalicijo sklepali SDA in HDZ.
Na kantonalnih ravneh Federacije BiH medtem obstajajo možnosti za formiranje vlad, v katerih ne bi dominirali SDA in HDZ. Novonastale stranke, kot sta Naša stranka in Hrvaška stranka prava BiH, so nastale z osipom članstva predvsem iz večjih strank.
Zadnjo besedo Kultivatorja prepustimo Hasanoviću.
Dodaj komentar
Komentiraj