Oda miru

Oda miru

Aktualno-politična novica
19. 4. 2019 - 17.00

Evropski parlament je včeraj zaključil svoje zadnje plenarno zasedanje v tem sklicu. Naslednjič se bo parlament sestal junija v novi sestavi.

Izjava

Eno zadnjih dejanj parlamenta je bila potrditev proračuna za Evropski obrambni sklad. Pilotsko je sklad začel delovati že leta 2017, a je šlo takrat zgolj za usmeritev dela sredstev iz proračuna Evropske unije, namenjenega za razvoj vojaške tehnologije. V naslednji finančni perspektivi bo sklad dobil svoj proračun, ki bo v naslednjih sedmih letih znašal 13 milijard evrov. Pravkar sprejeta zakonodaja določa tudi pravila delovanja Evropskega obrambnega sklada, kot so na primer omejitve, katere vrste orožja bo razvijal sklad in kakšnemu parlamentarnemu nadzoru bo podvržen. Več o pomenu Evropskega obrambnega sklada pove Bram Varken iz belgijskega mirovnega foruma Vredesactie.

Izjava

Sklad bo s sedaj sprejeto zakonodajo postal ena bolje financiranih institucij v Evropski uniji. Kot je prepričan Varkem, evropska vojaška industrija te podpore ne potrebuje:

Izjava

Kot meni Andrew Smith iz nevladne organizacije Campaign Against Arms Trade, to pomeni bistven premik v razvojnih prioritetah Evropske unije.

Izjava

Zanimivo je tudi, da bo Združeno kraljestvo kljub izstopu iz Evropske unije sodelovalo v Evropskem obrambnem skladu.

Izjava

Sklad je dobil v parlamentu precej široko podporo. Za je glasovalo 328 poslancev, proti pa 231. Zanj so poleg poslancev Evropske ljudske stranke glasovali tudi nekateri poslanci iz Zavezništva socialistov in demokratov, nekateri liberalci v skupini ALDE in nekateri Zeleni. Kako je sklad dobil takšno podporo, razloži Bram Varken.

Izjava

Tokratno glasovanje je bilo verjetno tudi zadnje, s katerim bo parlament lahko vplival na odločitve Evropskega obrambnega sklada. Amandmaji, ki bi dali parlamentu besedo pri odločanju o  posameznih projektih, niso dobili podpore.

Izjava

Evropske države sicer že sedaj pogosto sodelujejo pri dražjih orožarskih projektih. Najbolj znan je projekt vojaškega lovskega letala Eurofighter, pri katerem so sodelovali Združeno kraljestvo, Nemčija, Italija in Španija. A prav projekt Eurofighter kaže, da države pri tovrstnih poslih raje postavijo v ospredje svoje nacionalne obrambne industrije. V projektu je namreč v začetku sodelovala tudi Francija, a je po nekaj letih razvoja prišlo do sporov glede specifikacij in razdelitve proizvodnje. Francija je razvila svoje lovsko letalo Rafale, ki je danes glavni tekmec Eurofighterja na orožarskih trgih. Podobno se je zgodilo tudi pri razvoju vojaških ladij. Ni jasno, ali bodo države v prihodnosti enotnejše, če bodo sredstva prišla iz proračuna Evropske unije.

Odločanje o projektih bo ostalo v rokah držav članic. Vranken poudarja, da je orožarski sektor unikaten primer v gospodarstvu, saj je popolnoma podprt s strani javnih financ.

Izjava

Poleg tega besedilo sprejete zakonodaje države poziva, naj se zavežejo, da bodo na koncu tudi nabavile orožje, ki bo razvito s pomočjo sklada.

Izjava

Evropski obrambni sklad je torej pisan na kožo evropski obrambni industriji. Andrew Smith meni, da to ni naključje, če vemo, kako je sklad nastajal.

Izjava

Evropski parlament ni odgovoril na vprašanja o financiranju projekta. Zaveza o milijardah je bila dana, od kod pa bo ta denar prišel, za zdaj še ni jasno. Smith.

Izjava

Smitha najbolj skrbita razvoj in podpiranje tako imenovanih motečih vojaških tehnologij. Droni, umetna inteligenca in tako naprej.

Izjava

Razvoj evropskega vojaškega brezpilotnega letala bo eden prvih projektov, ki jih bo podprl sklad. Pravila prepovedujejo izdelavo ofenzivnih robotov, zato se to letalo smatra za orožje z defenzivno funkcijo. Kot pravi Varken, je ta definicija precej problematična.

Izjava

Evropski obrambni sklad je torej v prvi vrsti mošnja, iz katere bodo države lahko črpale sredstva, s katerimi bodo dodatno podpirale svojo vojaško industrijo. A tudi če sprejmemo premiso, da je to industrijo treba podpirati, ostaja problematično to, da Evropske države to industrijo še vedno vidijo v nacionalnih in ne evropskih okvirih.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness