Pegazovi odpuščeni delavci

Pegazovi odpuščeni delavci

Oddaja
Steklarna Rogaška
31. 1. 2020 - 17.00

Mogočna turistična infrastruktura na obzorju v Rogaški Slatini
 / 6. 8. 2019
V zadnjem tednu iz Rogaške Slatine, za Zasavce sporne steklarske prestolnice Slovenije, prihajajo nič kaj vzpodbudne novice. Uprava slatinske steklarne naj bi zaradi zmanjšanja prodaje, znižanja stroškov poslovanja in povečanja konkurenčnosti ukinila dvesto oziroma petino delovnih mest. Že lani je Steklarno zapustilo sto ljudi, ki pa so bili po besedah predsednika sindikata Stjepana Križnika, izrečenih za RTV Slovenija, odpravljeni, citiramo, “na lep način z odpravninami”. Za Radio Študent pa je dejal:

Izjava

Lastnik Steklarne Rogaška je od leta 2015 finska družba Fiskars. Ta obstaja od leta 1649 in je kot takšna najstarejša še delujoča zasebna družba na Finskem. Fiskars je v 17. stoletju začel kot plavž, najbolj znan njihov proizvod pa so oranžne škarje iz leta 1967, ki se uspešno prodajajo še danes.

Pred petimi leti so pri Fiskarsu nadaljevali globalno ekspanzijo z nakupom skupine Waterford Wedgwood od ameriškega sklada KPS Capital Partners, v okviru katere je delovala tudi Steklarna Rogaška. Pred tem je bila v lasti KPS, ki je prevzel Rogaško od družbe Metropolitan, potem ko je ta zasegla steklarno po stečaju dolgoletnega lastnika sklada Zvon.

Oddaja o stanjih snovi. Od osnovnih do bolj eksotičnih
 / 20. 12. 2017
Delovanje skupine Fiskars se ločuje na oddelek, ki ponuja proizvode za domove - pribor, porcelan in kristal - in na tako imenovan funkcionalni oddelek, ki zajema izdelavo nožev, proizvodov za vrt in tako dalje. Skupina Fiskars je v letu 2018 zaposlovala preko 7000 ljudi in ustvarila preko 80 milijonov evrov čistega dobička.

Izjava

Namigovanja o odpuščanju so se omenjala že decembra, ko so bili nekateri delavci na prisilnem dopustu. Več Križnik. 

Izjava

Slatinski župan iz vrst SDS Branko Kidrič, ki to funkcijo opravlja že od ustanovitve občine leta 1994, izraža presenečenost nad dogajanjem v steklarni.

Izjava

Križnik odločitve lastnikov opravičuje z objektivnimi okoliščinami padca naročil in prodaje. 

Izjava

Po podatkih AJPES-a je leta 2018 Steklarna Rogaška ustvarila 49 milijonov evrov prihodkov, od tega 4,8 milijonov evrov čistega dobička. Povprečna bruto plača je takrat znašala 1405 evrov. 

Kot pojasni župan Kidrič, Steklarna Rogaška danes  predstavlja najpomembnejši gospodarski subjekt v občini. 

Izjava

Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021.
 / 5. 10. 2017
Slatinska steklarna se je začela razvijati leta 1927 na temelju glažutarstva, ki ima na širšem območju Kozjanskega in Posotelja dolgo tradicijo. V svojem diplomskem delu arheolog Marko Strnad obravnava glažute na Kozjanskem in poudarja pomen treh dejavnikov, ki so botrovali k razvoju glažut. 

Osnovni dejavnik je prisotnost naravnih surovin za produkcijo stekla. To sta les in kremenčev pesek. Zaradi prometne odmaknjenosti območja se je ohranil kakovosten bukov gozd, silikatna zasnova kamnin pa je predstavljala dober vir kremenčevega peska. Drugi dejavnik je bil politične narave. Avstrija je bila v 18. stoletju namreč naklonjena ustanavljanju glažut na našem območju zaradi krize češke steklarske proizvodnje, ki jo je povzročilo pretirano izsekavanje. Številni češki steklarji so se tako takrat preselili na Štajersko in s tem pohitrili razvoj slovenskega glažutarstva. Tretji in odločilni dejavnik za razvoj steklarstva v Rogaški Slatini pa je bilo odkritje zdravilnih učinkov mineralne vode v okoliških vrelcih. Slatinski župnik je tako že ob koncu 17. stoletja z dobičkom prodajal in pošiljal slatino v steklenicah. Tako so glažute večinoma izdelovale standardizirane steklenice za mineralno vodo iz črnega in zelenega stekla. 

Proizvodnja steklenic za slatino je bila prvič omenjena v 18. stoletju. Takrat je namreč lastnik glažut, grof iz Rogatca, prosil svojega brata, naj mu iz Češke pošlje steklarja, ki pozna tehniko izdelave votlega stekla. A glažuta v Rogatcu  kmalu ni več zadoščala potrebam po izdelavi steklenic za slatino, zato so na širšem območju Kozjanskega hribovja vzklili številni obrati. Zaradi pospešene industrializacije v drugi polovici devetnajstega stoletja je večina glažut propadla, zadnje pa so ugasnile svoje peči na prelomu iz 19. v 20. stoletje.

Tako se počasi začne zgodba slatinske steklarne, ki jo med drugim v  svoji monografiji Razvoj in učinki turizma v Rogaški Slatini obravnava tudi geograf Uroš Horvat z mariborske filozofske fakultete. Leta 1927 je steklarska družba, ki je pred tem imela v bližnji Straži na hrvaški strani Sotle proizvodnjo steklene embalaže, odprla novo steklarno v Rogaški Slatini. Kraj je bil zaradi zdraviliške dejavnosti takrat zelo pomemben in tja so na oddih prihajali številni bogataši in pomembneži od blizu in daleč. Vodilni v steklarni so želeli bogatim gostom prodajati steklene izdelke, še posebej kristal, in tako so tu zagnali proizvodnjo izdelkov iz kristala. V začetku je bilo zaposlenih okrog 150 delavcev, večinoma iz okolice in iz ukinjene steklarne v Straži, pred izbruhom druge vojne pa je steklarna zaposlovala okrog 250 ljudi.

Po drugi svetovni vojni je industrija postala vodilni element razvoja. Stavba steklarske proizvodnje je bila med vojno uničena, a po izgradnji nove peči, brusilnice in poslovnih prostorov je število zaposlenih vztrajno in hitro naraščalo. Leta 1970 je bilo v tedaj imenovani Steklarni Boris Kidrič zaposlenih 1000 delavcev, leta 1986 pa že 1786 delavcev. Imeli so tudi dislocirano brusilnico v Kozjem in predstavništva po različnih krajih, tako da je med letoma 1986 in 1990 skupno število zaposlenih čez 2000 ljudi. Po osamosvojitvi leta 1991 je število delavcev počasi upadalo in upadlo na današnjih 830.

Zaradi pomembnosti steklarskih delavcev so leta 1947 ustanovili steklarsko šolo, v kateri so sprva izobraževali za poklice steklopihalec, steklobrusilec in stekloslikar. Leta 2003 so ločili izobraževalni in proizvodni del Steklarske šole. Za izobraževanje so ustanovili Šolski center Rogaška Slatina, proizvodni del pa je prevzela nova družba Steklarska Nova, ki je pozneje neslavno propadla. Danes na Šolskem centru kadre na področju steklarstva izobražujejo v vajeniškem programu steklar in programu steklarski tehnik. Več pove ravnateljica Šolskega centra Rogaška Slatina, Dubravka Berc Prah. 

Izjava

V steklarstvu sicer primanjkuje delavcev na področju steklopihalstva in steklobrusilstva. Vpeljujejo tudi učne načrte s področja upravljanja steklarskih strojev. V letošnjem šolskem letu se je v prvi letnik programa steklar sicer vpisalo 11 vajencev. Berc Prah.

Izjava

Na šoli pripravljajo tudi prenovo učnega programa v sklopu 4-letnega izobraževanja za tehnika steklarstva. V letošnjem šolskem letu prvi letnik obiskuje 5 dijakov.   

Izjava

Na šoli razumejo in budno spremljajo situacijo v steklarni. Obenem Berc Prah izpostavi vizijo vodstva uprave steklarne. 

Izjava

Sodelovanje med steklarno in šolo je vzorno. Korektno pa je tudi sodelovanje steklarne z dijaki. Odnose podrobneje opiše ravnateljica.

Izjava

Slatinska steklarna poleg zdraviliškega turizma in kozmetične industrije predstavlja temelj zaposlovanja tako v slatinski občini kot tudi širše. V Rogaški Slatini so zaposleni tudi številni delavci iz hrvaškega Zagorja. Nadaljna pogajanja med upravo in sindikatom so sicer napovedana za šesti februar. Upajmo, da delavci v steklarni ne upravičijo naslova steklarne: Ulica talcev 1.   

 

Kultivator sta pripravila vajenec Urh in Antun. 

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness