Pesek v motorju tunizijske tranzicije

Oddaja

Sedem let po začetku množičnih protestov v Tuniziji, ki so kasneje pripeljali do padca vlade in so bili povod za arabsko pomlad, tranzicija v tej severnoafriški državi poraja nove družbene nemire. Od prvega januarja se v tunizijskih mestih vrstijo protesti, ki so se ta teden zaostrili. Vlada je na ulice poslala nekaj več kot 2000 vojakov, oblasti pa so do danes aretirale skoraj 800 protestnikov. Povod za izbruh nezadovoljstva so podražitve osnovnih življenjskih dobrin, ki so posledica uveljavitve proračuna za leto 2018. Poleg Tunizije so protesti v zadnjih mesecih potekali še v vsaj dveh državah, ki ju je arabska pomlad zgolj oplazila, ni pa prinesla zamenjave oblasti. V Maroku so decembra protesti ponovno vzniknili po smrti dveh rudarjev, že lansko poletje pa so maročani protestirali zaradi nevzdržnega položaju ribičev. Na drugem koncu Sahare, v Sudanu, pa se je večinoma mladina na ulice podala zaradi dviga cen dobrin, ki so prav tako kot v Maroku posledica varčevalnih ukrepov.

Giuseppe Acconcia, novinar in predavatelj na Univerzi v Padovi, na kratko obnovi dogajanje leta 2011:

Izjava

Pri tem poudarja posebnosti tunizijskega gibanja glede na regijo, saj je ključno vlogo pri vodenju odpora proti vladi Ben Alija igrala politična levica, predvsem organizirano delavstvo:

Izjava

Gospodarsko stanje v Tuniziji, ki je bilo v ospredju že v času arabske pomladi, se od takrat ni bistveno izboljšalo. Kot pojasni Isabel Schäfer z Nemškega razvojnega inštituta, je brezposelnost približno 15 odstotna, med mladimi pa še precej višja. Rast cen je v zadnjem letu presegla 6 odstotkov, vrednost tunizijskega dinarja pa pada:

Izjava

Tunizijsko gospodarstvo je poleg politične tranzicije, ki v ekonomijo nujno vnese nekaj turbulence, po revoluciji močno prizadela serija bombnih in strelskih napadov leta 2015. Ti so prizadeli predvsem turizem, ki je pred napadi prispeval približno 7 odstotkov bruto domačega proizvoda in je za kmetijstvom predstavljal drugi največji gospodarski sektor. Prihodki iz turizma so leta 2015 padli za dve tretjini glede na leto prej, gospodarska rast pa je padla za več kot polovico.

Izjava

Vlada se je na padec materialnega blagostanja odzvala z zategovanjem pasu. To ji narekuje tudi dogovor z Mednarodnim denarnim skladom, ki je leta 2016 Tuniziji izdal nekaj manj kot 2,4 milijarde evrov vredno posojilo, v zameno pa zahteva klestenje obsega javne uprave. Vlada je tako za letošnje leto sprejela proračun, ki predvideva zvišanje davkov in ukinitev nekaterih subvencij, med drugim na gorivo. Več o vsebini proračuna pojasni Schäfer:

Izjava

Tunizijski premier Jusaf Šahed je protestnike poskušal pomiriti s ciničnim zagotovilom, da morajo potrpeti le še eno leto in da bo po izteku dva tisoč osemnajstega vse lažje. A to prebivalstva, ki mu varčevalni ukrepi pomenijo dodatne mesečne stroške v višini, primerljivi z minimalno plačo, ni pomirilo:

Izjava

Kot poudarja Giuseppe Acconcia, varčevanje pod taktirko Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke ni omejeno na Tunizijo, podobno se dogaja tudi v Egiptu in Sudanu. V prvih vrstah protestnikov v Tuniziji pa so tako kot leta 2011 tudi danes sindikati in druge progresivne organizacije:

Izjava

V sedmih letih od arabske pomladi se je v Tuniziji zamenjalo sedem vlad, pri čemer so bili po Acconcievih besedah sekularizem in zatrtje Muslimanske bratovščine v Egiptu ključni elementi političnih dinamik:

Izjava

Z varčevalnimi ukrepi pa v paketu pride tudi večanje obsega in intenzivnosti represije varnostnih organov. Kakšen učinek ima to na protestno gibanje, ni treba ugibati:

Izjava

Kot potrdi Acconci, sedanje situacije nikakor ne bi mogli opredeliti kot predrevolucionarne, v veliki meri tudi zaradi sindikatov in organizirane levice, ki je v primerjavi z letom 2011 zaenkrat bolj spravljiva in pripravljena na koncesije:

Izjava

To nesorazmerje med radikalnostjo zahtev članstva in strategijo vodstva je po mnenju sogovornika odraženo tudi v ustavi, sprejeti po revoluciji, ki navkljub podelitvi številnih ključnih osebnih svoboščin ohranja status quo, ko pride do ekonomskih nesorazmerij v državi:

Izjava

V Maroku so lansko poletje izbruhnili protesti v severni regiji Rif. Povod je bila smrt ribiča, ki je skušal svoj ulov ubraniti pred zaplembo s strani oblasti, pri tem pa ga je stisnila mehanizacija smetarskega tovornjaka. Decembra lani je protestnike na ulice ponovno pognala smrt dveh rudarjev, ki sta kruh služila z izkopavanjem premoga iz zapuščenega rudnika. Tako na primeru Maroka kot Tunizije Acconci izpostavlja, da so bile vstaje pred sedmimi leti primarno vstaje delavstva. Protesti v zadnjih mesecih pa pričajo, da njihove zahteve glede socialne pravičnosti niso bile izpolnjene.

Izjava

V zaključku današnjega Kultivatorja Acconci poudari, da je arabska pomlad kljub temu pustila trajne učinke predvsem na področju vzpostavitve in krepitve civilne družbe in delavskih organizacij, kar se odraža v protestih širom arabskega sveta:

Izjava

 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness