Plin je zlato
Cene električne energije v Evropi dosegajo rekordne višine – dvignile so se na več kot sto evrov za megavatno uro, kar je približno štirikrat več kot na začetku leta. Cene so začele rasti v začetku aprila, ko je začela zaloga zemeljskega plina v Evropi usihati in se spustila pod petletno povprečje pred epidemijo. Dvig cen komentira Phuc-Vinh Nguyen z inštituta Jacques Delores.
Po lanski zaustavitvi gospodarstev zaradi epidemije je zdaj mogoče zaznati hitro okrevanje in s tem povečano globalno povpraševanje po primarnih energentih in električni energiji. Trend naraščanja cen energije sicer velja za veleprodajne trge, a ponekod po Evropi so visoke cene elektrike že dosegle manjše porabnike. V Španiji, ki tri četrtine energije uvaža iz tujine in je zato še posebej izpostavljena nihanju cen zemeljskega plina, so se potrošnikom računi za elektriko v dvanajstih mesecih do avgusta zvišali za 35 odstotkov. Španska vlada se je tako odločila za izredne ukrepe, ki vključujejo znižanje davka na elektriko s 5,1 na 0,5 odstotka in znižanje davka na dodano vrednost, ki je odmerjen na električno energijo, z 21 na 10 odstotkov – ta ukrep bo veljal do konca decembra. Poleg tega so ukinili prispevek za proizvajanje elektrike in napovedali sprejetje novega davka na nepričakovane dobičke energetskih podjetij, ki naj bi državi do marca prinesel 2,6 milijarde evrov. V Franciji medtem napovedujejo nove bone za energijo, ki bi večjemu številu gospodinjstev znižali račune za elektriko. Zaradi napovedi povišanja maloprodajnih cen elektrike pripravlja kratkoročne reforme tudi vlada v Italiji, kjer naj bi cene po napovedih v naslednjem četrtletju zrasle za 40 odstotkov. Ukrepe v Španiji in Franciji povzame Nguyen.
Evropske vlade so trenutno primorane razmišljati o kratkoročnih ukrepih, s katerimi bi prebivalstvo zaščitile pred visokimi računi. Na dolgi rok pa se odpira vprašanje o odvisnosti od fosilnih goriv in vztrajanju pri dekarbonizaciji. Eden izmed pomembnih vzrokov za visoke cene električne energije v Evropi je tudi pomanjkanje vetra, ki poganja elektrarne v severnih morjih. Obdobje netipično šibkih vetrov se bo sicer s prihodom hladnejšega vremena v severni Evropi predvidoma končalo. Šibak veter pomeni večjo porabo plina, nadaljuje Nguyen.
Hkrati je pri proizvodnji električne energije iz fosilnih virov, kot sta premog in plin, na proizvodno ceno močno vplivala torej tudi cena emisijskih kuponov, ki prav tako raste. Sarah Brown iz možganskega trusta Ember, ki raziskuje možnosti čim hitrejšega energetskega prehoda, meni, da naraščajoče cene električne energije pričajo o nujnosti prehoda k obnovljivim virom energije, zaradi katerih bi bili državni energetski trgi bolj neodvisni.
Zaradi vedno večjega deleža nestanovitnih obnovljivih virov energije in zapiranja elektrarn na premog so postale elektrarne na plin ključen steber stabilne oskrbe z električno energijo, kljub temu da so relativno drage. Po osnovni ekonomski logiki sledi, da ceno za celoten trg določajo proizvodni stroški tistih proizvajalcev, ki so najmanj učinkoviti, a še vedno zadovoljijo povpraševanje na trgu. Plinske elektrarne so torej postale tisti vir, ki najbolj določa ceno elektrike.
Hkrati je trg električne energije v Evropi enoten, kar pomeni, da se z elektriko čezmejno trguje. Tako so visoke cene elektrike prizadele tudi tiste države, ki se za proizvodnjo ne zanašajo na plin, na primer Francijo, ki tri četrtine elektrike pridobi iz nukleark, večino ostale pa iz obnovljivih virov.
Napovedi kažejo, da se cene letos še ne bodo spustile. Visoke cene in črne napovedi pa domnevno ustrezajo družbi Nord Stream 2, ki je v lasti ruskega Gazproma in je nedavno končala gradnjo plinovoda Severni tok 2. Družba zdaj čaka na odobritev nemškega regulatorja, da bo lahko plinovod, ki teče pod Baltskim morjem do nemške obale in se tako izogne Ukrajini, začel delovati. Gazprom redno dobavlja vso količino plina, h kateri se je zavezal v dolgoročnih pogodbah, precej manj pa dobavlja za neposredno prodajo. Zaradi težav pri pridobivanju vseh dovoljenj za uporabo Severnega toka 2 so zato razširjene domneve, da poskuša Rusija z relativno majhnimi dobavami pritiskati na nemške oblasti, da bi čim prej dovolile zagon novega plinovoda. Komentira Phuc-Vinh Nguyen.
Še najbolj so te domneve potrdile besede tiskovnega predstavnika ruskega predsednika Putina, Dmitrija Peskova, ki je v sredo izjavil, da bi odprtje Severnega toka 2 prineslo »znatno uravnoteženje cen v Evropi, tudi na promptnem trgu«, torej tam, kjer so cene najbolj narasle.
Evropskih vlad ne skrbijo zgolj nizke cene zemeljskega plina, ampak tudi majhne zaloge. Ker je potrošnja plina – tako za proizvodnjo električne energije kot tudi za ogrevanje – pozimi veliko večja kot poleti, se poleti veliko plina shrani v velika podzemna skladišča. To so po navadi izrabljena najdišča plina in nafte. Nam najbližja, na katera se zanaša tudi Slovenija, so na primer v bližini Dunaja. Ker so cene zemeljskega plina poleti po navadi nižje, ima to tudi ekonomski smisel. Ker pa se cene letos poleti niso spustile, se tudi skladišča niso napolnila. Ta ostajajo zapolnjena zgolj tričetrtinsko. Če bi bila letošnja zima mrzla in dolga, je zato mogoče pričakovati še bistveno podražitev plina.
Dodaj komentar
Komentiraj