PROTESTIVATOR
˝Ker sem prišla eno uro prekmalu v Ljubljano sem šla parkirati v Tivoli in šla še na sprehod do Trga republike. Sprehod, plus da bi si se kupila pečen kostanj ali kaj podobnega, ko so me čist brezveze obkolili policaji in zahtevali legitimacijo. Dala sem jim osebno in vse papirje. Nek mlad policaj je še poklical to gospo s katero sem imela razgovor, ki mu je tudi potrdila, da je vse to res. Ampak se jim je jebalo za vse. Napisali so mi kazen, in na to da sem prišla prekmalu, mi je ta policaj Matej pojasnil da se ne smem sprehajati in da bi morala biti točno na tem naslovu kjer sem bila naročena. Četudi bi eno uro sedela v avtu pred stavbo, oziroma kot mi je sam rekel, bi morala pravi čas na pot. Policaji mi kradejo svobodo,označili so me za kriminalca in čist navadno smet.˝
Resničnost zapisa na Facebook zidu naključne Neljubljančanke ni potrjena, a to še ne zmanjšuje razočaranja policistov ob včerajšnjem umanjkanju nasilnih protestov, na katere se je pripravila Policijska uprava Ljubljana. Svoje dejavnosti so namreč oznanili na družbenem omrežju Facebook z obvestilom javnosti glede morebitnega zbiranja ljudi na območju Ljubljane. Na drugih kanalih sicer ni bilo zaznati priprav ali organiziranja javnih shodov; edino informacijo o včerajšnjem morebitnem nasilnem protestu je za javnost 11. novembra na Twitterju objavil predsednik Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Matjaž Nemec. Njegovo objavo pa so, po enakem ključu kot ob protestih 5. novembra, poskušali oplemenititi in razširiti tako imenovani rumeni jopiči. Nemara so si zaželeli vnovičnega policijskega nasilja nad levuharji ali pa se, kot domnevajo opozicijski politični voditelji, ponovno pridružiti protestom in sami izzvati nasilje.
Nič od tega se ni udejanjilo, tako da so morali policaji odvečno energijo izživeti na naključnih mimoidočih; poleg avtorice uvodnega nagovora so po pričevanjih očividcev v središču slovenske prestolnice z uporabo prisilnih sredstev aretirali vsaj še dva mladeniča. Vendar se ne bomo zanašali na očividce. Včerajšnje policijsko popoldne so na Policijski upravi Ljubljana strnili v naslednje povedi:
˝Policijska uprava Ljubljana je včeraj okrepila prisotnost policistov v centru mesta Ljubljana v povezavi z informacijami o morebitnem protestnem shodu. Policisti pri tem združevanja ljudi z namenom udeležitve shoda niso zaznali, so pa opravljali poostren nadzor v povezavi s kršitvami odloka o omejitvi gibanja. Pri tem so beležili 9 kršitev nenošenja maske, ter 2 kršitvi neupravičenega prehajanja med občinami. Zaznali so tudi 3 kršitve Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, 2 kršitvi Zakona o varstvu javnega reda in miru, 3 kršitve Zakona o osebni izkaznici, ter kršitev Zakona o tujcih.˝
Policajke in policaji v Ljubljani pa na njihovo žalost in našo ravnodušnost ne bodo mogli podaljšati vikenda v današnji petkov popoldan. Petkovi protestniki, ki jih provladne twitterske sile rade poimenujejo kolesariat, mi pa še rajši jenullovci, namreč sporočajo:
˝Danes se protestniki ponovno podajamo na ulice, kjer bomo ob 19h nadaljevali s protesti proti strahovladi Janeza Janše. Ta petek se bo potest s koles oz. dvokolesnikov preselil na štirikolesnike. Z avtomobili bomo ob 19. uri začeli z vožnjo po centru Ljubljane (in tudi po ostalih slovenskih krajih) ter množično, glasno in vidno izkazovali kritiko do trenutne oblasti.
Naš poziv na petkove avtomobilske proteste velja do preklica oziroma do padca vlade! Zaradi katastrofalne zdravstvene, ekonomske in politične situacije upamo, da se bo to zgodilo čimprej in hkrati pozivamo vse udeležene, da naredijo vse, kar je v njihovi moči in preprečijo naše pospešeno drsenje v totalitaristično državo. Ta vlada nima nikakršnega zaupanja ljudi, ni sposobna voditi države v času naše največje zdravstvene krize in mora po najkrajšem postopku na smetišče zgodovine!˝
Mogoče se sprašujete, zakaj protestniško vabilo velja do preklica. Ah, ne, saj verjetno veste, da šesti protikoronski paket prepoveduje javno pozivanje k združevanju. Kdor se bo zbiral na javnih krajih, bo oglobljen s tisoč do deset tisoč evri, kdor pa bo k temu pozival, s tisoč petsto do petnajst tisoč evri na položnici v modri kuverti. Dragan Petrovec, profesor na Pravni fakulteti univerze v Ljubljani, pojasni, da je tako zvišanje kazni nesorazmerno in nima formalnopravne podlage.
Vendar to še ni vse. Če pokličete v naslednjih petnajstih minutah, lahko namesto globe zaradi združevanja na javnem prostoru v času epidemije odidete v pripor in gratis prejmete obravnavo za kaznivo dejanje. Hvala zakonodajnemu bogu, da minister za notranje zadeve Aleš Hojs ni poklical v naslednjih petnajstih minutah. Spremembi kazenskega zakonika je namreč nasprotovala ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič iz vrst Stranke Zdravka Počivalška, krajše SMC. Petrovec ob tem opozarja, da take poteze kažejo na sindrom ranjene zveri, ki je zajel že prvo Janševo vlado.
Na odločitev vladnih politstrokovnjakov, da zabelijo kaznovanje protestnikov, je zagotovo vplival izbruh nasilja na protestih petega novembra letos. Od njega so se sicer ogradili tako petkovi jenullovci kot Antifa Ljubljana in drugi anarhisti, ki so jim podporniki vlade iz kleti na Twitternjakovi 8 poskušali pripisati izgrede. Spomnimo se, spomnimo, petega novembra.
Na zdaj že znamenitem četrtkovem shodu je policija prvič v zgodovini samostojne države poleg opevanega gancnovega vodnega topa uporabila strelno orožje s plastičnimi naboji. Petrovec meni, da je bila uporaba take vrste sile nesorazmerna z nasiljem izgrednikov in tako ne gre za silobran.
Po drugi strani pa ni smiselno pričakovati, da posamezni policaji ne bodo uporabili prekomerne sile, če jim je bila ta zapovedana.
Shod, ki je vključeval nasilje, je, kot je v navadi, nemudoma razdelil javnost glede krivca in organizatorja nasilja na ulicah ljubljanskega središča. Del javnosti, ki se še spominja izgredov ob tako imenovanih ljudskih vstajah leta 2012 in 2013, je prepričan, da so nasilje ponovno zagrešili neonacisti ali kakšne druge skupine vladnih plačanih podrepnikov. Sume povzame novinar Erik Valenčič.
Nasilneži pa so, nadaljuje Valenčič, v osmih letih izboljšali svojo taktiko in so vodilne obraze nasilniških gibanj, ki se osredinjajo okoli slovenske desnice, zakrili.
Na drugi strani pa Peter iz Anarhistične pobude Ljubljana opozarja na nevarnost prehitrega sklepanja o podtaknjenih protestih.
Cilj take instrumentalizacije protestov pa je razvrednotenje različnih oblik upiranja, pri katerih kot edino legitimno protestiranje ostane nenasilno kolesarjenje, ki pritiče višjim slojem družbene hierarhije.
Prav zaradi nevarnosti, ki jih instrumentalizacija takšnih oblik upora predstavlja, bo za javno pojavnost protivladnih ali protijanšističnih protestov najpomembnejše hitro razkritje resničnih ozadij petega novembra. Povzame Valenčič.
V smislu razvrednotenja različnih oblik upora je, tako Peter, mogoče najzanimivejši odziv parlamentarne politike po petem novembru. Diskurz tako imenovane leve strani državnega zbora in njej nasprotne desnice je bil povsem enak.
Peter ob tem povzame, da je med petkovimi rednimi protesti in petonovembrskim nasilnim shodom velika razlika v socialnem položaju udeležencev.
Razprtija o tem, kdo je odgovoren za nasilje petega novembra, se je, kako da ne, razprostrla tudi na poslanske klopi. Najgorečnejše sta si v lase skočila poslanca Levice Miha Kordiš in Socialne demokratske stranke Branko Grims, oba člana parlamentarnega odbora za notranje zadeve.
Miha Kordiš naj bi po tajni seji odbora javnosti, s tem, ko je povedal, da je policija vedela za možnosti nasilja na protestih, razkrival zaupne podatke Slovenske obveščevalno-varnostne agencije in z njimi manipuliral. Tako vsaj trdi Grims, ki je zoper Kordiša podal kazensko ovadbo. A pustimo gostilniške, khm, oprostite, parlamentarne klevete ob strani. Dejstvo je, da so vodilni predstavniki SOVE člane parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb dva dni pred petim novembrom seznanili, da SOVA spremlja priprave na današnje proteste v Ljubljani. Obstajali naj bi namreč indici, da se organizirajo nekatere skupine, ki so povezane s tujino in načrtujejo nasilne izgrede. Interpretacijo prepuščamo vam, drage poslušalke, in ne Mihi Kordišu.
Pred koncem današnjega Kultivatorja se zazrimo še v preteklost, saj se nam primerjava ponuja kar sama. Zadnji primerljivo močan protestniški val v naši državici se je odvijal leta 2012 in 2013, ko so Mariborčani odstavili takratnega župana Franca Kanglerja, današnjega državnega sekretarja na Ministrstvu za notranje zadeve. Kasneje se je protest prelil v širno Slovenijo z imenom Ljudska vstaja in geslom Gotof je. Strukturne vzporednice kolesarskih protestov in vstaj leta 2012 predstavi Erik Valenčič.
Najizrazitejša sprememba se je, nadaljuje Valenčič, zgodila na strani oblastnikov, saj je letos represija močnejša in bolj organizirana kot pred dobrimi sedmimi leti.
Po tem, ko nas je obiskal duh vstajniške preteklosti, se pogovorimo še z duhom kolesarske prihodnosti.
Drage poslušalke in cenjeni spremljevalci programa: svečano opozarjamo, da ne vabite sodržavljanov na nezakonito druženje, združevanje ali pohajkovanje, kaj šele protestiranje danes ob sedmi uri zvečer v okolici parlamenta. To bi bilo skrajno nepremišljeno, še več, protizakonito. Za nadaljnja navodila spremljajte socialna omrežja policijske uprave Ljubljana, ki z veseljem postreže z najnovejšimi informacijami glede nezakonitih shodov in uporov proti oblasti.
Dodaj komentar
Komentiraj