Sejem novih generacij

Sejem novih generacij

Aktualno-politična novica
30. 8. 2019 - 17.00

V zadnjem poletnem Kultivatorju se bomo posvetili nekaterim ključnim vprašanjem razvoja podeželja in kmetijskih panog, kot so bila v tem tednu predstavljena na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni. Največji agroživilski sejem v Sloveniji, ki zadnjih 46 let v zadnjem tednu avgusta poteka na prireditvenem prostoru v Gornji Radgoni, organizira podjetje Pomurski sejem. 

To je dobilo ime po prvem sejmu, v tovrstni obliki organiziranem v Gornji Radgoni leta 1962. Dve leti kasneje se je sejem specializiral za področje kmetijstva, spremljali so ga dve veliki razstavi kmetijske mehanizacije in plemenske govedi ter ob sejmu organizirana strokovna in poslovna srečanja. Leta 1975 se je združil z Gospodarskim razstaviščem Ljubljana, štiri leta kasneje so lokalni družbeniki ustanovili samostojno poslovno enoto Pomurski sejem Gornja Radgona, ki s sejmom upravlja še danes. Po osamosvojitvi Slovenije se je ta leta 1993 vzpostavila kot samostojna delniška družba in šest let kasneje od Gospodarskega razstavišča odkupila sejmiščni prostor. Družbi od osamosvojitve dalje načeluje direktor Janez Erjavec, ki razvoj kmetijsko-živilskega sejma povzema takole.

Izjava

Od leta 2002 dalje ima sejem vsako leto posebno tematsko usmeritev in posebno deželo oziroma državo partnerico. Po Kitajski pred dvema letoma in Makedoniji lani so letos k sodelovanju povabili avstrijsko deželo Štajersko.

Izjava

Na sejmu se je po navedbah Erjavca letos predstavilo 1850 razstavljalcev iz 32 držav, 400 podjetij na mednarodnih ocenjevanjih, obiskalo pa ga je več kot 100.000 obiskovalcev. Tematsko so bili letos s sloganom Sejem novih generacij usmerjeni v kmetijstvo in živilstvo nove generacije oziroma mladih, ki se vse manj odločajo za nadaljevanje dejavnosti svojih staršev, pojasnjuje Erjavec. 

Izjava

Staranje kmečkega prebivalstva Slovenije je v svojem govoru ob odprtju sejma v soboto poudaril tudi premier Marjan Šarec. Izpostavil je, da se številka obletnice letošnjega sejma ujema s povprečno starostjo slovenskega kmeta. 

Izjava

Podobno pompozna je bila v svojem nagovoru tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, ki je kot eno ključnih nalog politike poudarila ugled kmetijstva in slovenskega kmeta ter zagotavljanje pogojev za njun nadaljnji obstoj in razvoj.

Izjava

Ključne usmeritve letošnjega sejma so bile poleg mladih kmetov še digitalizacija in inovativnost, znanje in povezovanje, trajnostno gospodarjenje z gozdovi, kmetijska tehnika za visoko učinkovito in trajnostno kmetovanje ter ekološko kmetijstvo. Sejem, ki s svojimi prireditvenimi in razstavnimi prostori poteka na kar 35 tisoč kvadratnih metrih, smo obiskali v sredo in četrtek in se udeležili nekaterih strokovnih srečanj in posvetov, ob tem pa se sprehodili tudi po delčku razstavnih površin.

Eden bolj zanimivih dogodkov v sredo je bila okrogla miza ob dnevu prašičerejcev v organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in v sodelovanju s Slovensko zvezo prašičerejcev. Na dogodku je bilo izpostavljeno, da marsikdo obupa in rejo opusti, ker cena svinjine še vedno ne temelji na lastno ustvarjeni ceni doma vzrejenih prašičev. V Sloveniji letno zakoljemo 130 tisoč prašičev, vzgojenih doma, približno toliko jih tudi uvozimo.

Ob koncu okrogle mize so udeleženci; poleg zgoraj omenjenih organizatorjev še Zadružna zveza Slovenije, Mesne industrije GIZ in Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpisali sporazum s ciljem revitalizacije panoge prašičereje in krepitve oskrbe s prašičjim mesom. V sporazumu so se zavezali k ureditvi razmerij v verigi proizvajalcev svinjine. V skladu s sporazumom bodo rejci v dveh do štirih letih zagotovili dodatnih 3500 plemenskih svinj in proizvodnjo s sedanjih sto trideset tisoč v Sloveniji vzgojenih, vzrejenih in zaklanih prašičev dvignili na število sto devetdeset tisoč. Ministrstvo se je ob tem zavezalo, da opredeli panogo prašičereje kot strateško. Kljub kritikam nekaterih udeležencev, da so bili v zadnjih desetih letih sklenjeni trije podobni sporazumi in sicer v letih 2012, 2016 in 2017, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Cvetko Zupančič ostaja optimističen.

Izjava

Po okrogli mizi smo se udeležili tudi podelitve priznanj Zadružne zveze Slovenije. Letos so na dogodku podelili 13 priznanj za prispevek k razvoju in utrjevanju kmetijskega in gozdarskega zadružništva, med njimi je vredno omeniti Kmetijsko zadrugo Izlake in Kmetijsko gozdarsko zadrugo Škofja Loka, ki obe delujeta že 120 let. 

Med udeleženci podelitve je bilo veliko govora o povečanju posojilnih shem Slovenskega regionalnega razvojnega sklada. Finančni načrt za leti 2018 in 2019 namreč posojila, namenjena investicijam zadrug in zadružnih zvez še vedno ohranja na največ štirih milijonih evrov na posamezen projekt. O nujnosti povišanja teh sredstev več predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk.

Izjava

Popoldne smo se sprehodili čez nekaj hektarjev velik obdelovalni razstavni prostor, kjer organizatorji v sodelovanju z razstavljalci že spomladi sejejo in sadijo, ter do odprtja sejma obdelujejo rastlinske vrste, ki so v tednu dni na ogled obiskovalcem. Po dolgem sprehodu smo za kratek pogovor o razvojnih smernicah slovenskega kmetijstva uspeli ujeti tudi ministrico Aleksandro Pivec.

Izjava

Katere kmetijske panoge so najbolj primerne za postopno digitalizacijo oziroma prevzemanje dela s strani strojev, smo povprašali Blaža Germška, vodjo Centra za raziskave in poskusništvo na Kmetijskem Inštitutu Slovenije.

Izjava

Ob tem nas je zanimalo, kako nove tehnologije predstaviti in vpeljati na manjše in srednje velike kmetije, predvsem pa kako o rabi in uporabi izobraziti njihove upravljalce, kmete in kmetice, predvsem mlado generacijo. Odgovarja ministrica.

Izjava

Eden izmed robotiziranih izdelkov kmetijske mehanizacije, ki je požel največ zanimanja med obiskovalci na sejmu, je bil robot za samostojni nanos fitofarmacevtskih sredstev, po domače škropilni robot. Ta je po programiranju zmožen sam opraviti pot od domače garaže do polja ali vinograda in opraviti svoje delo. Več o razvoju tega študentskega projekta mentor in strojni inženir Miran Lakota, zaposlen na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.

Izjava

Da gre na kmetijsko-živilskem sejmu Agra predvsem za sklepanje novih kupčij in ustvarjanje novih poznanstev, pa je poudaril Štefan Cigút mlajši, ki si na družinski kmetiji Cigüt v Martjancih v Prekmurju že skoraj desetletje prizadeva za uvedbo novih tehnologij v poljedelstvu. Te predstavljajo poleg problema izobraževanja tudi ogromen finančni zalogaj.

Izjava

Ob obisku sejma smo v pogovoru z drugimi obiskovalci dobili vtis, da se jih večina sejma ne udeleži zaradi strokovnih posvetov in izobraževanj, temveč predvsem zaradi ogleda nove kmetijske mehanizacije, pasemskih sort živine in drobnice, predvsem pa zaradi druženja. Prisluhnimo nekaj vtisom letošnjih obiskovalcev.

Izjava

Eno izmed področij, ki bi jim v današnjem prispevku želeli nameniti več pozornosti, pa mu žal ne moremo, je tudi pomen kakovostno pridelane hrane ter njena distribucija v slovenskih zavodih. Udeleženci so večkrat izpostavili, da se je treba truditi na obeh straneh. Tako proizvajalci kot država se morajo truditi za ustrezne pogoje in kakovostno hrano, uporabniki pa razumeti koristnost ekološko pridelanih živil ter sprejemati različne cene domačih izdelkov, ki pomenijo tudi njihovo višjo kakovost, poudarja Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije.

Izjava

Današnji prispevek zaključujemo s povabilom na kmetijsko-živilski sejem prihodnje leto. Obiskovalec razstave starodobnih traktorjev Steyr, ki smo si jo ogledali v četrtek o nujnosti udeležbe razmišlja takole. 

Izjava

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.