STO: Biti ali ne biti?
V današnjem Kultivatorju bomo govorili o mednarodni trgovini. V Bukarešti poteka neformalno srečanje Svetovne trgovinske organizacije, na katerem je ponovno govora o reformi organizacije, ki jo najbolj glasno zahtevajo Združene države Amerike, želijo pa si jo tudi evropske države. Evropski ministri, odgovorni za trgovino, so poleg tega govorili tudi o podelitvi mandata evropski komisarki Cecilii Malmström za nov začetek pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, ki mu lahko rečemo tudi TTIP 2.0. Srečanja se je udeležil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki je po današnjem sestanku komentiral:
Najprej o Svetovni trgovinski organizaciji in njenih težavah. Te so se začele že kmalu potem, ko je STO v devetdesetih letih zamenjala povojni sporazum GATT. Kaj počne STO, razlaga profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Črt Kostevc:
Delovanje STO ali z angleško kratico WTO je torej povšeči vse manj državam. Države v razvoju so imele pripombe na njeno delovanje že od nekdaj, v zadnjih letih pa Svetovna trgovinska organizacija moti tudi zahodne države, ki so organizacijo sploh ustanovile. O tem, kdo nasprotuje trenutnemu delovanju STO, nadaljuje Kostevc:
Novost, ne zgolj za Svetovno trgovinsko organizacijo, ampak za svetovno gospodarstvo nasploh, je vzpon Kitajske - ekonomsko izjemno močne, a še vedno relativno revne države. Ko je STO nastala, je bila ekonomska moč skoncentrirana na gospodarsko razvitem Zahodu, medtem ko so bile države v razvoju kljub velikemu prebivalstvu v svetovnem merilu še vedno gospodarsko relativno nepomembne. Vzpon Kitajske je to razmerje moči močno spremenil.
Čeprav kitajski bruto domači proizvod na prebivalca še vedno znaša zgolj dobro četrtino ameriškega, je kitajsko gospodarstvo v številnih merilih, kot so na primer industrijska produkcija, poraba energije in surovin ali kupna moč, že prehitelo ameriškega.
Kot pravi Kostevc, spori v Svetovni trgovinski organizaciji izhajajo prav iz izziva, ki ga ZDA pa tudi Evropi predstavlja Kitajska, ki je uspeh dosegla z radikalno drugačnim političnim in ekonomskim sistemom, kot ga zagovarja Zahod:
Kitajska je v Svetovno trgovinsko organizacijo vstopila leta 2001 ob precejšnji podpori Združenih držav Amerike. Kljub temu ima še vedno status države v razvoju, kar je ena od spornih točk med Kitajsko in ZDA. Pomen tega statusa raloži Kostevc:
Večji problem sicer predstavljajo spori okoli tega, kaj naj bi bile dovoljene subvencije in kakšna naj bo dovoljena državna intervencija:
Vprašanje modernizacije Svetovne trgovinske organizacije je bila tudi prva točka današnjega srečanja v Bukarešti. O tem, kaj je bilo dogovorjeno, Zdravko Počivalšek:
Najbolj akuten problem je torej zasedenost organa za reševanje sporov pritožbenega organa. Ker ZDA blokirajo imenovanje novih članov, ki bi zamenjali tiste, ki jim poteče mandat, bo organ jeseni postal nesklepčen in ne bo več mogel delovati. Kakšna je vloga tega organa, razloži Črt Kostevc:
Pritožbeni organ STO je imel včasih podporo Združenih držav Amerike, ki so igrale odločilno vlogo pri imenovanju njegovih članov. To se je v zadnjih letih spremenilo:
Kot še dodaja Kostevc, razlog za blokado pritožbenega organa STO ni zgolj zahteva po njegovi reformi, ampak za Washington pomeni vzvod, s katerim poskušajo izsiliti temeljito reformo Svetovne trgovinske organizacije:
Druga tema srečanja v Bukarešti je bila odločanje o podelitvi mandata za ponoven zagon pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Gre za oživitev sporazuma TTIP, za katerega se je pred dvema letoma zdelo, da je že na smrtni postelji. Razlaga Max Bank iz nemške nevladne organizacije Lobby Control:
V drugem krogu so ambicije glede tega sporazuma precej bolj skromne kot pred leti:
O tem, kaj je bilo doseženo na današnjem sestanku v Bukarešti, gospodarski minister Zdravko Počivalšek:
Slovenija zaradi svoje gospodarske navezanosti na Nemčijo torej deli mnenje z Berlinom. Pogled nemške vlade predstavi Max Bank:
Kot poudarja Bank, je ključno vprašanje to, kdo bo sodeloval pri pogajanjih in s kom se bodo sploh posvetovali pogajalci. To so večinoma predstavniki korporacij:
Manjši napredek naprej je bil storjen na področju transparentnosti pogajanj. Še posebej, kar se tiče razprav in sklepov v Evropskem svetu in srečanjih ministrov, ki so bili v preteklosti zaprti za javnost. Komisija je predlagala, naj bo mandat pogajalke Malmström javen, kar v preteklosti ni bilo v navadi. Počivalšek se s tem strinja:
Kdaj bo sprejeta končna odločitev glede novih pogajanj z Washingtonom, Počivalšek ni znal povedati. Seveda bo treba počakati tudi na odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ne uvede novih uvoznih carin za evropske avtomobile, s čimer je grozil v preteklih tednih, in da umakne carine na jeklo in aluminij. Oboje je vse prej kot samoumevno.
Dodaj komentar
Komentiraj