Združevanje razdruženega
Na prvi avgustovski dan so lastniki časopisnih hiš Večer in Dnevnik javnosti in zaposlenim oznanili, da načrtujejo združitev omenjenih medijev. Razloga, ki so ju navedli za to odločitev, sta, po pričakovanjih, počasno, a vztrajno padanje prodaje ter zmanjšani prihodki iz oglaševanja. Čeprav družbi Dnevnik, d. d. in Večer Skupina, d. o. o. za zdaj še poslujeta z dobičkom, sta v sporočilu za javnost navedli, da sta prejšnji teden podali vlogo za soglasje Ministrstva za kulturo za združevanje edicij obeh časopisov. Prav tako sta podali vlogo za priglasitev koncentracije na Agencijo za varstvo konkurence.
Lastniki družb so bili ob oznanitvi načrta združitve precej skopi z informacijami, kaj vse bo združitev prinesla, tako za zaposlene kot za bralce. Razen tega, da naj bi časnika še naprej izhajala kot samostojna medija z več tako imenovanega projektnega povezovanja pod okriljem novega skupnega podjetja, so predstavniki zaposlenih izvedeli zgolj, da je bila obstoječa kolektivna pogodba enostransko preklicana s strani uprave in bo veljala še najdlje pol leta. Bojan Bauman, predstavnik zaposlenih v časopisni hiši Večer, pojasni, da te odločitve niso pričakovali:
Sandra Bašić Hrvatin, strokovnjakinja za medije z Univerze na Primorskem, poudarja, da trenutna situacija ni nastala v vakuumu in da ji argumentacija, podana s strani uprav, ne daje veliko upanja za prihodnost obeh medijev:
Družba Dnevnik je po zadnjih podatkih z Ajpesa leta 2016 ustvarila skoraj 18 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 1,5 milijona evrov čistega dobička. Ta naj bi lani po podatkih z letošnje skupščine delničarjev dosegel 826.000 evrov.
Večer Skupina pa je po zadnjih podatkih z Ajpesa lani ustvarila 1,23 milijona evrov prihodkov od prodaje in 169.182 evrov čistega dobička. Družba Dnevnik je konec leta 2016 zaposlovala 150 ljudi, družba Večer pa 123 ljudi. Bauman povzame, kako nastalo situacijo doživljajo zaposleni:
Bašić Hrvatin se sprašuje, zakaj je do združitve prišlo prav zdaj, čeprav je trend upadanja naklade tiskanih medijev kot problem znan že skoraj celo zadnje desetletje:
Bauman v strategiji lastnikov poleg večanja naklade ter deljenja oglaševalskega prostora in denarja vidi tudi željo po oblikovanju medijske entitete, ki bi lahko pokrivala tako regionalni kot tudi nacionalni nivo:
Večer je bil pred leti v večinski lasti časopisne hiše Delo, obe sta spadali v skupino Pivovarna Laško. Delo je nato po več neuspelih poskusih sredi leta 2014 Večer prodalo družbi Dober Večer. Dnevnik spada v skupino DZS, ki jo poleg Dnevnika in družbe DZS sestavljata še podjetji Terme Čatež in Marina Portorož. Bašić Hrvatin poudarja, da parcialni interesi lastnikov v slovenski medijski krajini na koncu ponavadi prevladajo nad potrebo po kvalitetnem in dobro financiranem tisku:
V tem oziru je tudi sama deklarativna želja po ohranjanju identitet in specifik obeh časopisnih hiš v nasprotju z direktno željo po izboljšanju poslovnih rezultatov:
Bašić Hrvatin verjame, da je precej iluzorno pričakovati združitev brez neke vrste ekonomske optimizacije oziroma manjšanja stroškov dela, ki pa bo imelo tudi direkten kontraučinek na želeno večanje naklade:
Kaj pa bi bil potemtakem korak v pravo smer?
Med slovenskimi tiskanimi mediji rast naklade beleži zgolj rumeni tisk, denimo Svet 24. Bašić Hrvatin pojasni, zakaj ta smer razvoja navkljub poslovni uspešnosti ni v izboru možnih prihodnosti Dnevnika in Večera:
Časopisna hiša Delo, ki je v času, odkar jo je prevzel Stojan Petrič, lastnik Kolektorja, doživela precejšnjo prestrukturacijo, kraljuje z naklado, ki presega 40.000 izvodov. Optimizacija ter manjšanje stroškov in kadra sta že pustila občutne posledice na sami kvaliteti poročanja, četudi sta izboljšala poslovne rezultate. Bašić Hrvatin je prepričana, da mu Večer in Dnevnik brez sistemskega financiranja s strani države ne bosta mogla konkurirati, kar že samo po sebi postavlja vprašanje o smiselnosti takšnih medijskih modelov:
Bauman upa na pozitiven razplet za vse, a se zaveda, da ta ni zagotovljen. Enostranska odpoved kolektivne pogodbe pri tem prav gotovo ne pomaga.
Zaključimo s pozivom. Pojdite do najbližjega kioska in kupite izdajo Večera ali Dnevnika. Vzemite jo s seboj na morje. Prelistajte jo. Rešite križanke in sudokuje. In kakor v slovo pove Bašić Hrvatin, ne upajte na karkoli drugega kot sistemske rešitve. Če zanje še ni prepozno.
Dodaj komentar
Komentiraj