Delavsko naselje Orehek
Pri vasi Orehek v bližini Postojne se končuje izgradnja delavskega naselja, v katerem že prebivajo delavci, ki gradijo drugi tir železniške proge med Koprom in Divačo. Trenutno najdražji infrastrukturni projekt v Sloveniji Evropska unija sofinancira z 248 milijoni evrov. Turško podjetje Yapi Merkezi, ki je eden od podizvajalcev pri gradnji drugega tira, je že lani julija začelo najprej z rušenjem starih objektov pred vasjo Orehek, kasneje pa še z gradnjo naselja. Delavsko naselje na slabih 20 tisoč kvadratnih metrih obsega spalne prostore za več kot 800 oseb z jedilnico, pralnico, ambulanto, pisarnami, prostori za počitek, molilnico, parkirišči in športnima igriščema za nogomet in košarko. Dela v naselju še vedno potekajo. V izgradnji sta trenutno obe igrišči, temu pričajo tudi stalni prihodi in odhodi tovornjakov. Na obrobju igrišč je vse polno smeti in gradbenih odpadkov, za katere v podjetju trdijo, da so tam zgolj zaradi gradnje.
Na mestu, kjer danes stoji delavsko naselje, je pred tem stal kompleks hlevov za živino, ki je bil v lasti Kmetijske zadruge Hruševje iz sosednje vasi. Hlevi niso bili v uporabi vse od leta 1990 in so posledično propadali. Zemljišče je odkupilo podjetje Korle oziroma je kupilo družbo Monetic, ki je bila lastnica zemlje. Korle je sicer partner turškega podjetja in lastnik postojnskega hotela Epic, kjer so turški delavci bivali, dokler se niso lahko preselili v delavsko naselje. Za odkup parcel je podjetje odštelo 460 tisoč evrov.
O delavskem naselju smo se pogovarjali s predstavnikom turškega podjetja v Sloveniji Samom Ivančičem. Kot nam je povedal, so naselje gradili po podobnem postopku, kot je naselje pri Hrušici zgradilo podjetje Cengiz, ki je prav tako podizvajalec pri gradnji drugega tira.
Ivančič doda, da je podjetje najemnik in ne lastnik, gradnja naselja pa je zahtevala več denarja, kot so predvidevali pred začetkom del.
Kmalu po začetku gradnje so se že pojavile prve težave. Podjetje je namreč začelo z gradnjo naselja brez gradbenega dovoljenja, ki jim ga Upravna enota Postojna ni izdala. Turško podjetje je namreč predvidevalo, da bo za gradnjo naselja dovolj začasno gradbeno dovoljenje, kot je bilo to v primeru gradnje naselja pri Hrušici. Inšpektorji so ugotovili, da objekti, ki so jih gradili, po uredbi o razvrščanju objektov niso bili enostavni. Zato je podjetje za gradnjo potrebovalo gradbeno dovoljenje, ki so ga kasneje tudi pridobili. Podjetje je bilo primorano plačati kazen v višini 33 tisoč evrov. Več pove Ivančič.
Zaradi inšpekcijskih nadzorov, ki so ugotovili več kršitev, je moralo turško podjetje plačati že več kazni, doda Ivančič.
Gradbeno dovoljenje ni bila edina problematična točka za časa gradnje. Gradnja je naletela tudi na pomisleke vaščanov. Nekateri so bili proti, saj naj bi lokacija naselja lahko ogrozila vir pitne vode za celotno vas. Problematiko komentira Tina Klanjšek, predsednica Krajevne skupnosti Orehek.
Odgovarja Ivančič.
Trenutno v naselju živi 400 delavcev, ko bo gradnja končana, jih bo tam živelo največ 600.
Pred tem so delavci živeli v hotelih. Ivančič doda, da jim v naselju nudijo enake pogoje za bivanje kot v hotelu in enake pogoje za življenje, kot jih imajo doma.
Delo na drugem tiru poteka cel dan, delavci pa imajo osemurni delavnik. Nekateri sicer delajo po 10 ur na dan, predvsem tisti, ki so zadolženi za specializirana strojna dela. Neuradno se delavci na delovišče vozijo z avtobusi, ki jih pri naselju poberejo ob sedmih zjutraj. Konec septembra bo skupina delavcev imela daljši dopust in se bo lahko za dva tedna vrnila v Turčijo.
Naselje obdaja ograja, a še ni v celoti dokončana. Ograjo naj bi namestili predvsem zaradi tega, ker se naselje nahaja v neposredni bližini gozda in je zato tam veliko divjadi. Ivančič doda, da so vaščanom obljubili, da delavci ne bodo hodili v vas, saj naj bi jih tako prosili vaščani.
Ob začetku gradnje naselja v Orehku so veliko prahu dvigale izjave krajevne skupnosti in Občine Postojna v medijih. Predsednica Krajevne skupnosti Orehek Tina Klanjšek je v izjavi za Televizijo Slovenija dejala, da delavci ne bodo hodili v vas, župan Občine Postojne Igor Marentič pa, da so to delavci, ki bodo garali sedem dni na teden. Ivančič pove, da je bila to ena redkih slabih izkušenj v času gradnje.
Tina Klanjšek pa sedaj trdi, da so bila stališča krajevne skupnosti napačno povzeta, saj vaščani niso nikoli zahtevali prepovedi vstopa delavcev v vas.
Še nekaj o sodelovanju krajevne skupnosti in delavcev.
IZJAVA
Turško podjetje je v zameno za to, da lahko gradijo delavsko naselje, Krajevni skupnosti Orehek ponudilo 20.000 evrov za vsako leto, ko bodo bivali v naselju, ali izvedbo projekta po želji vaščanov za isti znesek. Ideja podjetja je bila, da bi vas priklopili na malo čistilno napravo za odpadne vode, ki je del delavskega naselja.
Kot nam pove Klanjšek, bi bilo 100.000 evrov premalo za izgradnjo kanalizacije in priklopa na čistilno napravo, zato so se v krajevni skupnosti odločili za prvo možnost, torej da vsako leto vzamejo 20 tisoč evrov in skupen znesek namenijo komunalnim delom, ki jih ne bo izvajalo turško podjetje.
Kako bo krajevna skupnost, ki ima nekaj prek 200 prebivalcev, porabila sto tisočakov, in čemu jih bo namenila, torej ostaja nejasno. Klanjšek namreč trdi, da se bodo vseeno poskušali dogovoriti z občino, da bi vas v prihodnosti priklopili na čistilno napravo, ki so jo postavili v delavskem naselju.
Najprej je treba izvesti projekt za celovito infrastrukturno obnovo vasi, šele nato bo lahko občina začela z izvajanjem priključitve vasi na čistilno napravo. Klanjšek pravi, da je potrebno rešiti še lastništvo čistilne naprave, saj je ta v lasti turškega podjetja.
Delavci bodo v naselju bivali naslednjih pet let, po možnosti še kakšno več, če se bo gradnja drugega tira nadaljevala tudi po izteku projekta. Po neuradnih podatkih Primorskih novic naj bi na tem mestu v prihodnosti Občina Postojna zgradila dom za upokojence. A kot poudarja Klanjšek, je vse odvisno od novega prostorskega načrta.
Do konca leta 2023 bo delavsko naselje obratovalo s polno kapaciteto. Transparentnost izgradnje naselja je vprašljiva že od začetka. Podjetje je za pomiritev in tišino krajevni skupnosti, ki predstavlja okoli 200 vaščanov, pripravljeno plačati 100 tisoč evrov in več. O pogojih v naselju, v katerega nas sicer niso spustili, veliko povedo predvsem izjave predstavnika podjetja, ki večje število inšpekcijskih kršitev vidi kot nekaj običajnega in kot prepreko v nadaljevanju gradnje, ne pa kot problem življenjskih pogojev delavcev.
Oddaja je nastala v okviru projekta Evropa na mojem pragu, ki ga sofinancira Evropska komisija.
Mnenja v oddaji ne odražajo mnenj Evropske komisije, slednja pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.
Več na www.europeinmybackyard.org
Vir fotografije: Primorske novice/Veronika Rupnik Ženko
Dodaj komentar
Komentiraj