Zajeziti bobre

Aktualno-politična novica
31. 3. 2022 - 17.00

MEGA OFFsajd je oddaja aktualnopolitične redakcije Radia Študent, v kateri predstavljamo zgodbe, ki bodo Evropo naredile spet veličastno. Da bi bila spet veličastna populacija bobrov, pa se zavzema Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine. Je naravovarstvena nevladna organizacija, ki deluje v javnem interesu. Temu navkljub ima ministrstvo za okolje in prostor, krajše MOP, resne zadržke glede sklenitve pogodbe z Lutro o sofinanciranju projekta LIFE BOBER – Življenje z bobrom, mokrišči in podnebnimi spremembami, ki ga je na razpisu leta 2020 podprla Evropska komisija.

Omenjeni projekt je del programa LIFE, finančnega mehanizma Evropske komisije, ki je namenjen financiranju okoljskih in podnebnih ukrepov. Vrednost LIFE BOBRA je skoraj 914 tisoč evrov, pri njem pa poleg prijavitelja, Lutre, kot partnerji sodelujejo še Gozdarski inštitut Slovenije, Fakulteta za gozdarstvo Univerze v Zagrebu in hrvaški Muzej Ivanić – Grada. Evropska komisija je projektu namenila slabih 492 tisoč evrov pod pogojem, da prijavitelj zanj sam zagotovi 124 tisoč evrov. V Lutri so načrtovali, da bodo ta znesek pridobili s prijavo na poziv, ki ga je kmalu po razpisu Evropske komisije objavilo ministrstvo za okolje in prostor. V njem se je MOP zavezal, da bo sofinanciral na razpisu izbrane projekte; do sofinanciranja so, citiramo, »upravičeni vsi na podlagi tega poziva predčasno predloženi projekti, izbrani s strani Evropske komisije«. Konec citata.

Potem ko je Evropska komisija na razpisu izbrala LIFE BOBER, je predstavnica MOP-a Lutro februarja lani obvestila, da so zagotovili denar za projekt, s čimer se izpolni pogoj Evropske komisije, da sprosti razpisna sredstva. Po uskladitvi pogodbe so čakali samo še podpis pristojnega ministra Andreja Vizjaka, ki bi ga moral, kot je določeno v javnem pozivu MOP, prispevati v mesecu dni od prejema popolne vloge. Vizjak do danes, po trinajstih mesecih, tega ni storil. Projekt se je sicer začel septembra 2020 in se zaključi avgusta 2024.

Inštitut Lutra na področju varovanja rečnih ekosistemov deluje že več kot 25 let. O inštitutu in njegovem delovanju smo se pogovarjali z ustanoviteljico in idejno vodjo Marjano Hönigsfeld Adamič.

Izjava

O bobru kot živalski vrsti, njegovi vlogi in pomenu za biodiverziteto smo govorili z Mihaelom Jožefom Tomanom, rednim profesorjem z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani za področje ekologije celinskih voda in podpredsednikom Slovenskega društva za zaščito voda.

Izjava

Potem ko so bobri v Sloveniji izumrli, ljudje s to živalsko vrsto niso imeli stikov. S ponovno naselitvijo bobra v našem prostoru pa se je pojavil strah pred njim. A kot pravi Hönigsfeld Adamič, ljudje in bobri lahko sobivajo, od njih pa se lahko veliko naučimo.

Izjava

Med človekom in bobrom po Tomanovem mnenju sicer lahko potegnemo marsikatero vzporednico.

Izjava

Človek pogosto posega v ekosistem, v katerem bivajo bobri. Izid medsebojnega trka je pogosto škoda, ki jo utrpita obe strani. Za človeka so to zajezeni vodotoki, zamašene cevi in poškodovana drevesa; za bobra pa krčenje bivalnega prostora zaradi urbanizacije. 

Izjava

Odškodnine za škodo, ki jo povzročijo zavarovane vrste živali, krije država. Med cilji LIFE BOBRA je tudi prevetritev sistema ocenjevanja škode in s tem povezanega plačevanja odškodnine, za katero so zahtevki v Sloveniji iz leta v leto višji. Da so na tem področju nujne sistemske rešitve, soglaša tudi sogovornik.

Izjava

Obveščanje javnosti in vzpostavitev dialoga, ki je potreben za sobivanje, je eden osrednjih namenov LIFE BOBRA, ki nagovarja zlasti ciljne skupine – tiste, ki imajo največ opravka z bobrom. Poudarek je na oddaljevanju od utilitaristične presoje o koristih in škodi, ki jo pripisujemo določeni živalski vrsti, pove Hönigsfeld Adamič.

Izjava

V Posavini na Hrvaškem je populacija bobrov pred 24 leti štela 85 živali, danes jih je več kot deset tisoč. Največji evropski glodalec se je razširil po celotni državi, pa tudi v sosednje. Po Savi, Muri, Dravi in Kolpi so priplavali tudi v Slovenijo. Tudi zato, ker gre za skupno populacijo bobrov v več državah, se je Lutra projektno povezala z zagrebško fakulteto za gozdarstvo in Muzejem Ivanić – Gradom. A vse kaže, da bodo na raziskovalno sodelovanje vplivale težave s financiranjem v Sloveniji.

Izjava

Za odgovore, zakaj Lutri ni izplačalo sredstev, do katerih je upravičena, smo se obrnili na ministrstvo za okolje in prostor. Posredovali so nam povezavo do spletne strani, na kateri pojasnili svoje zadržke do sklenitve pogodbe in zapisali, da demantirajo navedbo Lutre, da je ne financirajo. V službi za odnose z javnostmi nam sogovornika do zaključka redakcije niso uspeli zagotoviti, zato pa so nam v telefonskem pogovoru povedali, da bi bilo treba pred izplačilom sredstev Lutri opraviti študijo o populaciji bobra v Sloveniji.

Minister Vizjak je za Dnevnik Televizije Slovenije sicer podal izjavo, v kateri pravi, da sredstva ministrstva, ki ga vodi, ...

Izjava

Podporo Lutri ob neizplačilu sredstev je v torek izreklo enajst nevladnih organizacij, med njimi krovna mreža nevladnih organizacij, krajše CNVOS. Njen direktor Goran Forbici pojasni, zakaj je prekinitev financiranja Lutre sporna in neskladna z dano zavezo.

Izjava

Hönigsfeld Adamič upe za razrešitev situacije polaga v prihajajoče državnozborske volitve. Zadržanje sredstev za projekt v sklopu LIFE bi bil po njenem prepričanju namreč precedens.

Izjava

Kljub zadržkom ministrstva za okolje in prostor do sofinanciranja projekta LIFE BOBER pa so na ministrstvu z Lutro sklenili pogodbo, v okviru katere bo Lutra izvajala monitoring [mOnitoring] populacije bobra in vidre v sezonah 2022/23 in 2023/24. 

Izjava

Inštitut je v navzkrižje z ministrom Vizjakom prišel že lani, ko je nasprotoval gradnji hidroelektrarne Mokrice. Spornost gradnje tega objekta na območju spodnje Save pojasnjuje Hönigsfeld Adamič.

Izjava

Andrej Vizjak je bil, preden je postal minister za okolje, od leta 2014 zaposlen v družbi Hidroelektrane na Spodnji Savi, v kateri je bil zadolžen prav za projekt Hidroelektrarna Mokrice. Sogovorka nam je pojasnila, da ne vedo, ali je odtegnitev financiranja Vizjakova maščevalna akcija. Ta trdi, da ne.

Izjava

V Lutri želijo kljub vsemu doseči kompromis z MOP-om, sicer se bodo morali zoper ministrstvo za okolje in prostor namreč odzvati s tožbo.

Izjava

Ko je leta 1942 izšel roman Janeza Jalna z naslovom Bobri, teh v slovenskih mokriščih ni bilo. LIFE BOBER torej oživlja živalsko vrsto, ki je več kot stoletje živela le v literaturi. A zdi se, da se glede njihove vrnitve v življenje še ne strinjajo vsi – naj gredo na trg!

MEGA OFFsajd sta pripravila Tia in Žiga.

 

Oddaja je nastala v okviru projekta Evropa na mojem pragu, ki ga sofinancira Evropska komisija.

Mnenja v oddaji ne odražajo mnenj Evropske komisije, slednja pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.

Več na www.europeinmybackyard.org

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness