Naredimo mokrišča spet veličastna!
Pozdravljeni v prvi ediciji specialnega MEGA OFFsajda, v katerem predstavljamo zgodbe, ki bodo naredile Evropo zopet veličastno. V današnjem pregledu kohezijske politike se odpravljamo na območje Cerkniškega jezera in Planinskega polja. Projekt KRAS.RE.VITA se je začel leta 2017, pri njem pa sodelujejo občina Cerknica ter občini Postojna in Logatec. V tako imenovanem notranjskem trikotniku in na območju Natura 2000 si je Notranjski regijski park zadal nalogo, da na 232 hektarjev veliki površini z različnimi ukrepi na terenu izboljša stanje več habitatnih tipov in živalskih vrst. Za to vzpostavljajo redno gospodarjenje na kmetijskih zemljiščih, kar naj bi botrovalo oživitvi vlažnih travnikov. Za obranitev navadnega netopirja se čistijo zvoniki in podobni kraji, kjer se netopirji razmnožujejo.
O izkušnjah s kohezijsko politiko in o tem, v kaj vse bodo vložili skoraj šestmilijonsko investicijo iz sklada za regionalni razvoj, smo se pogovarjali z direktorjem Notranjskega regijskega parka, Matevžem Podjedom.
Ključni del projekta je bila obnova Stržena – pritoka Cerkniškega jezera. Številni vodotoki so bili po drugi svetovni vojni zasuti ali prekopani v izravnane kanale, da bi se Cerkniško jezero hitreje izsušilo. Zato so se razmere za rastlinske in živalske vrste poslabšale. Projekt si je zadal nalogo, da Cerkniško jezero povrne v prvotno stanje.
Dela ne potekajo zgolj na območju Cerkniškega jezera, temveč tudi – sicer v manjšem obsegu – na Planinskem polju.
Notranjski regijski park je pred dvajsetimi leti ustanovila občina Cerknica. Namenjen je ohranjanju narave in kulturne dediščine ter spodbujanju turistične dejavnosti. Za financiranje se močno zanašajo na različne razpise.
Prostora za spremembe porabe sredstev pri takih razpisih ni, pojasni Podjed. Vsaka sprememba mora biti strokovno utemeljena.
Čeprav je po mnenju Podjeda kohezijska politika dobro zastavljena, se vedno najde prostor za izboljšave. Ena največjih pomanjkljivosti je kader, ki bi se podrobneje ukvarjal s kohezijsko politiko.
Kot smo omenili, pri projektu sodelujejo tri občine. Vse so pokazale zanimanje, da bi se obnovitvena dela v naravi nadaljevala tudi po koncu projekta, a na drugih območjih.
Na obeh lokacijah – Cerkniškem jezeru in Planinskem polju – se vzpostavljata centra za obiskovalce, ki bosta imela informativno in izobraževalno vlogo. V času epidemije je bila narava zaradi večjega števila pohodnikov in drugih obiskovalcev bolj obremenjena. Zato se je na območju projekta povečala tudi škoda v naravi. Projekt si bo tako prizadeval, da se število obiskovalcev ne bo povečalo in da bodo ti ob Cerkniškem jezeru preživeli več kot le en dan.
Projekt ne bo spodbujal večjega vpliva kmetijstva na Cerkniškem jezeru in Planinskem polju. Želijo si, da bi vzpostavili način kmetijstva, ki bi s svojimi posegi ohranjal čim boljše možnosti za razvoj habitatnih tipov. Podjed našteje te tipe ob Cerkniškem jezeru.
Med živalskimi vrstami, ki so najpomembnejše za Cerkniško jezero, prednjači kosec.
Na Planinskem polju so največ pozornosti namenili izboljšanju življenjskega prostora netopirjev.
Planinsko polje in Cerkniško jezero sta bili v zadnjih letih velikokrat vzroka poplav. Te so najbolj prizadele Planino leta 2015, tik po tem, ko si je vas opomogla po drugi naravni katastrofi, žledolomu, ki se je zgodil leto prej. Pomisleki glede renaturalizacije Cerkniškega jezera so bili zato legitimni. A kot pojasni Podjed, je strah odveč.
Notranjska je za večino ljudi tranzitna regija. Postojnska vrata so vstopna točka v osrednjo Evropo za večino tranzita iz južne Evrope, za prebivalce Slovenije pa so to kraji, ki jih vidijo skozi avtomobilsko okno na poti na morje. A v tej regiji se skriva veliko naravnih in kulturnih fenomenov. Institucije so odgovorne za to, da jih istočasno ohranjajo in opolnomočijo.
Oddaja je nastala v okviru projekta Evropa na mojem pragu, ki ga sofinancira Evropska komisija.
Mnenja v oddaji ne odražajo mnenj Evropske komisije, slednja pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.
Več na www.europeinmybackyard.org
Dodaj komentar
Komentiraj