Kot slišite iz medijev, na obali vre. Minuli četrtek so se na vročem asfaltu pred upravo Luke Koper z nezaupnico mačehovskemu odnosu države na enotnem zboru sestali delavci in uprava. Ni konflikt med delom in kapitalom, so rekli. To je konflikt med tistimi, ki ustvarjajo in tistimi, ki bi želeli le krasti.

Luka Koper nima najdaljše zgodovine in je v času Avstrije le krajše obdobje nosila naziv kraljevega pristanišča. Laskavo titulo je izgubila že davno pred izgradnjo Južne železnice med Dunajem in Trstom leta 1857. Nič veliko bolje se Kopru ni pisalo v prvih letih Jugoslavije. Od blagovnega toka sta se še vedno napajali že uveljavljeni pristanišči v Rijeki in Trstu, do Kopra pa tedaj sploh še niso vodili železniški tiri. Republiško vodstvo in država takšni povezavi nista bili naklonjeni. Luka Koper je zato sama financirala raziskavo in projekt ter po dolgotrajnih pogajanjih prevzela vlogo investitorja v novo železniško progo. 31-kilometrska proga med Koprom in Prešnico pri Kozini je tako začela delovati šele leta 1967, sledil ji je razcvet trgovine.

Ta rdeča nit močno prežema tudi aktualno situacijo. Če se Luka Koper želi razvijati sedaj nujno potrebuje širjenje železniške proge na drugi tir, a vlada Republike Slovenije za kaj takega ne kaže posluha. Kot smo že poročali je infrastrukturni minister Peter Gašperšič možnost gradnje drugega tira z javnimi sredstvi zavrnil. Država za to domnevno nima denarja, finančni jopič Evropske unije pa se ji ne pusti zadolževati. To je bilo po tem, ko je v svoji uvodni predstavitvi svojega ministrskega mandata kategorično zavrnil možnost drugega tira. Ne potrebujemo ga vse do leta 2030, smo ga slišali takrat.

Ekonomist Jože P. Damijan je že na začetku leta v sklopu organizacije Združenja za promet na Gospodarski zbornici Slovenije predstavil študijo z naslovom Analiza tveganj povezanih z neizgradnjo drugega tira Koper-Divača. V njej je ugotovil, da se investicija iz makroekonomskega vidika močno izplača, saj da je njen multiplikator visok. V različnih scenarijih se giblje od 2,5 do petkratnika. Če drugega tira ne bo, se bodo globalni logisti selili drugam, prometni tokovi pa bodo Slovenijo zaobšli. Tedaj se je posvetov udeleževal še minister Gašperšič in ugotavljal, da je treba nekatere stvari še doreči, napraviti še kakšno analizo, zapraviti še kak mesec.

V Luki Koper protestirajo. Trdijo da v državno košarico redno vplačujejo dividende, a da ta še nekako ni zbrala dovolj jajc, da bi se lotila projekta širitve dobrih 30 kilometrov železniške proge. Država je medtem že imela zvit plan.

V uredništvu smo pridobili dokument datiran decembra, ki nosi ime Dušana Mesa, predsednika uprave Slovenskih železnic. Zadeva sicer ni podpisana, smo pa njegovo verodostojnost preverjali pri vseh vpletenih. Slovenske železnice so se komentarja vzdržale, ministrstvo za infrastrukturo o njegovi avtentičnosti ne more soditi, saj z originalom ne razpolaga. Poslanec Stranke modernega centra Marko Ferluga pa nam je glede njega povedal naslednje:

Izjava

Papir prenese vse, tam ni podpisov. Je napisano, da recimo da naj bi bil ta pa ta. Vprašanje če je. Če je verodostojen, če ni. To ne vem, kdo ga je izdal, kje ste ga vi dobil, kako je to bilo. Je ena od iztočnic ampak to pomaga samo teoriji zarote.

Dokument nosi naslov Projekt: Ustanovitev projektnega podjetja “drugi tir” in podjetja “Slovenski logistični holding”. V njem lahko preberemo predlog Slovenskih železnic, po katerem bi se izgradnja drugega tira financirala s pomočjo javno-zasebnega partnerstva med državo in zunanjimi investitorji. Slovenske železnice bi se z Luko Koper povezale v tako imenovan Slovenski logistični holding. Pri tem se podjetji ne bi tudi dejansko združili. Namen logističnega holdinga bi bil predvsem pridobitev koncesije za železniško infrastrukturo Divača - Koper.

Zanimivo projekta ne bi izvajal logistični holding, ampak bi za to bilo zadolženo projektno podjetje Drugi tir, ki bi ga ustanovila Republika Slovenija in druge za projekt zainteresirane države. Govora je o Madžarski, Slovaški, Avstriji in Poljski.

Vloga holdinga bi bila, da v večinskem delu financira izgradnjo drugega tira, manjšinski del tega bremena pa bi prevzela država. Investitor v drugi tir bi tako bilo podjetje Drugi tir, upravljalec oziroma koncesionar pa bi postala družba Logistični holding.

Ekonomist Damijan glede tega opozarja, da dobiček v tej shemi ustvarja le Luka Koper, medtem ko so Slovenske železnice neto prejemnik državnih sredstev. Povedano drugače, izgradnjo drugega tira bi financirala izključno Luka Koper. Po 25 letih bi država odkupila izgrajen drugi tir, sredstva za to pa bi zagotovili z delno ali celotno privatizacijo Slovenskega logističnega holdinga, preberemo na koncu dokumenta.

Damijan se zato upravičeno sprašuje zakaj se nesrečnega drugega tira lotevamo na netransparenten način projektnega podjetja in ne preko ustaljenega načina izgradnje javne železniške infrastrukture. S tem vprašanjem smo se obrnili na pristojno ministrstvo in dobili le ustaljen odgovor, da se Slovenija ne sme zadolževati, sredstev za izgradnjo pa pač nima.

Poslanec Ferluga se s temi informacijami, kot rečeno ne strinja.

Izjava

Tiste informacije, ki jih imam jaz, kažejo na to, da naj bi se resno delalo na izgradnji drugega tira. Še zmeraj v to upam in verjamem. Kar se pa tiče privatizacije, ki je tak bavbav. Mi smo se ful trudili, da je v strategiji SDH jasno napisano, da v strategiji SDH Luka Koper spada pod strateške (naložbe, op.p.). To pomeni, da država mora ohraniti lastniški delež 51 odstotkov. Trenutno jih ima 67 %. To pomeni, da pod 51 ne sme iti.

Z njim se strinja njegov primorski in poslanski kolega Tilen Božič, ki je hkrati s Ferlugo zaradi dogajanja zamrznil svoje članstvo v stranki SMC.

Izjava

Skozi ta Državni zbor smo sprejeli kar nekaj zakonodaje, ki to področje ureja. Tudi en odlok, ki ureja področje kapitalskih naložb države. In s tem smo postavili pogoje, da se dela s tem premoženjem učinkovito in pregledno. In kadar se vlečejo takšne poteze je treba poskrbet, da ni nobene sence dvoma zakaj se neka poteza potegne.

Precej ostrejšo analizo ima nepovezani poslanec Bojan Dobovšek, ki je iz stranke SMC izstopil kmalu po začetku njenega političnega mandata.

Izjava

Če pogledamo trende v svetu gre v to smer, da so se najprej privatizirala dobičkonosna podjetja. Ker teh podjetij ni več ali pa jih je zelo malo se zdaj nadaljuje trend privatizacije infrastrukture, ki bo v bodočnosti nosila dobičke in bila zelo pomembna pri razvoju gospodarstva. V tretji fazi pa se gre za to, da bi se privatizirale tudi javne službe, ker se tako vzpostavi monopol.

Dobovšek, ki je sicer predavatelj na Fakulteti za Varnostne vede Univerze v Mariboru meni da v ozadju potekajo močni pritiski na slovensko politiko.

Izjava

Se ocenjuje, da Slovenija je tista strateška luka. Tukaj delujejo vse te tuje službe, seveda tudi Sova bi morala pri nas delovati, vendar ker smo kadrovali netransparentno in nestrokovne ljudi Sova ne odigra svoje vloge. Tako da tuje službe, ki delujejo v korist tujih gospodarstev sedaj skušajo priti do Luke Koper, ki je strateška naložba.

Zanimivo se je včeraj začelo šušljati, da je svoj odstop ponudil državni sekretar Metod Dragonja, ki je odgovoren za strategijo upravljanja državnih naložb. Ministrstvo za finance je to hitro zanikalo, neuradno se sicer govori, da njegovega odstopa niso sprejeli in mu naročili naj zaostri konflikt z Luko Koper.

Dragonja je sicer domnevni odstop ponudil potem, ko se je že opravičil za napako pri navajanju premajhnih številk glede kapitalskega donosa Luke Koper, s čimer je utemeljeval potrebo po menjavi njenih nadzornikov in posledično uprave. Ferluga se na to odziva:

Izjava

Jaz bi rekel, da je lahko in manipulacija in mogoče tudi napaka. Oboje je možno. Je pa prosta stvar. Danes sem videl, da se je tudi opravičil, se pravi Dragonja. Lahko da se mu je zgodilo napak, lahko da je hotel razburit javnost. Vse je možno, samo pravim.

In javnost je Dragonja definitivno razburil. Kot smo slišali na zboru delavcev ima uprava njihovo brezpogojno podporo, saj po dolgih letih političnega kadrovanja v vrhu Luke Koper v njej končno sedijo ljudje, ki so s pristaniščem rastli - konkretno predsednik uprave Dragomir Matić.

Za danes so napovedali protestni shod z ostrim naslovom Vstala primorska - vstani Slovenija. Delavcem in upravi Luke Koper bodo na shodu po napovedih podporo izkazale tudi sorodne organizacije. Ferlugo smo vprašali ali se bo shoda udeležil.

Izjava

Zdaj to je eskaliralo v neke nenormalne proporce. To ni dobro za nobenega. Ne za Luko, ne za državo, ne za vlado, ne za delavce, niti. Kar se tiče, da izhaja Matić iz Luke. Ja vsaka mu čast, da ga delavci držijo. Moramo pa biti tudi iskreni, da se da znotraj luke kakšne stvari še popraviti in odpraviti. Tam tudi so še stvari, ki so odprte in imajo določeni segmenti svoje vire za črpanje ven.

Kakšni so ti viri in na kak način bi lahko potekalo črpanje zdaj in v bodoče, sklepa Dobovšek:

Izjava

Roterdam kot luka, ki je prva se soočila z velikim pritiskom iz Kitajske pa tudi s pritiskom drog za celotno Evropo. Roterdamski efekt je bil, da je bil na Nizozemskem bil zelo visoko prikazan bruto družben produkt. Šlo pa je za to, da so kontejnerji, ki so prihajali iz Kitajske nekako pripeljali to poceni robo. Ta se je prepakirala na Nizozemskem in se pošiljala naprej. S tem se je prikazal zelo velik bruto družben proizvod. Vendar, če smo podrobno analizirali ta BDP potem smo videli da neke produkcije ni ampak gre samo za prepakiranje in še izogibanje davkom z davčnimi vrtiljaki in podobno. Tako da so dolgoročno ugotovili, da so ti pokazatelji negativni in da to dolgoročno zelo slabo vpliva na gospodarstvo.