Tri dni po državnozborskih volitvah v nedeljo, 22. marca, oziroma danes do polnoči se izteče rok, ko bomo izvedeli, kdo vse od kandidatov, list in volivcev se bo ob Slovenski demokratski stranki zaradi morebitnih nepravilnosti pri delu volilnega odbora oziroma okrajne volilne komisije odločil za ugovor pri komisiji volilne enote, katere bodo morale o njih odločiti v dveh dneh oziroma 48 urah, in koliko teh ugovorov bodo v skladu z napovedmi na prvi pogled poraženca teh volitev predsednika Janeza Janše na včerajšnji tiskovni konferenci v upanju na volilni preobrat in lastno končno zmago pravzaprav vložili v SDS. In čeprav so že včeraj iz Državne volilne komisije sporočili, da Janševe navedbe o številnih nepravilnostih zavračajo, je vendarle samo po sebi jasno, da so ob politično polariziranih volivcih prav v DVK najbolj zaslužni, da do končnega uradnega rezultata in nemara celo volilnega preobrata ter končne zmage SDS vendarle ne bomo prišli brez sence dvoma v potek in izvedbo tokratnih volitev. 

Šele po včerajšnji tiskovni konferenci predsednika SDS, ki se vendarle še ni sprijaznil, da bi naj nova štiri leta preždel v državnozborski opoziciji, smo tako med drugim od Državne volilne komisije in nato še Ministrstva za notranje zadeve izvedeli, da to, da so v volilni imenik državljank in državljanov vpisane tudi že mrtve osebe, ni nič nenavadnega, saj naj bi morali smrt državljana, ki nima stalnega prebivališča v Sloveniji, njenim pristojnim organom oziroma MNZ sporočiti svojci, s katerimi je ta živel v tujini, če jih seveda ta ima in če sploh so kakorkoli že povezani z Republiko Slovenijo. Prav tako smo šele po napovedi ugovorov SDS na delo volilnih komisij zares izvedeli, da za razliko od referendumov, kjer volilno gradivo v tujino državna volilna komisija pošlje na podlagi zahteve volivca, v skladu s predmetno zakonodajo pri volitvah v državni zbor več kot 102 tisoč že mrtvih in še živih državljanov s stalnim naslovom v tujini volilno gradivo dobi po uradni dolžnosti. Tako da je bilo to tako pri teh zadnjih kot tudi že kakšnih volitvah prej nedvomno naslovljeno tudi na že pokojne volivce s stalnim naslovom v tujini, katerih smrt pač ni bila sporočena pristojnim organom domače Slovenije. 

SDS se bo za volilni preobrat in razveljavitev glasovanja na vsaj posameznih voliščih predvsem po zaslugi Državne volilne komisije pod vodstvom nekdanjega predsednika DZ in poslanca SMC Igorja Zorčiča istočasno potegovala vsaj na treh vzporednih frontah. Prva so že omenjeni ugovori na domnevne nepravilnosti pri delu volišč in volilnih komisij. Druga je čakanje na glasove, ki bodo do prihodnjega ponedeljka prispeli od volivcev, ki imajo stalno prebivališče v tujini in katerih je vendarle bilo več kot 14 tisoč na prejšnjih parlamentarnih volitvah leta 2022, ko je Janez Janša prvič izgubil proti Robertu Golobu. Čeprav je vendarle vprašljivo, ali bi Janši in SDS samo s temi glasovi emigracije zares uspelo nadoknaditi do sedaj zabeleženih 7773 tisoč glasov razlike do Gibanja Svoboda in prevzeti končno prvo mesto. Toda tu je še tretja opcija – spodbijanje predčasnega glasovanja, ki ga je s pozivom bojkota predčasnega glasovanja in z vložitvijo že zavrnjenih ugovorov že pred nedeljskimi volitvami predstavil Janez Janša. 

Če bi, denimo, po tej tretji opciji Janezu Janši in SDS kakorkoli že uspelo zamajati legitimnost in verodostojnost predčasnega glasovanja, ki se ga je skupaj vendarle udeležilo 81761 volivk in volivcev, bi to – in v tem se skriva računica SDS za možnost volilnega preobrata – vendarle lahko pomenilo, da bi Gibanje Svoboda ostalo brez 35428 glasov in SDS brez 11429, s čimer pa bi se končni vrstni red volitev 22. marca vendarle zamenjal in bi imela SDS slabih 16 tisoč glasov več, kot bi na koncu bil seštevek glasov za Gibanje Svoboda in Roberta Goloba. Ne glede na to, da je po mnenju SDS zaradi združevanja skupnih volišč za več volilnih okrajev še posebej spornih 24 volišč, na katerih je bilo skupaj oddanih okoli 20200 glasov, preučujejo tudi možnosti za izpodbijanje celotnega izida predčasnega glasovanja. 

Glede na zakon o volitvah v Državni zbor imajo namreč v SDS popolnoma prav, ko trdijo, da je to pravzaprav vsaj deloma nezakonito, saj zakon pač nedvomno določa, da je treba predčasno glasovanje organizirati v vsakem volilnem okraju, kar se gotovo ni zgodilo v Ljubljani, zato sta tovrstna praksa in ravnanje okrajnih volilnih komisij vsekakor vsaj nenavadna, pa čeprav so bili v njih zastopani tudi predstavniki SDS. Ne glede na to, da je dokazno breme na strani tistega, ki vloži ugovor in ki mora dokazati vzročno zvezo med nepravilnostjo in vplivom na volilni rezultat, pa se bodo v stranki SDS očitno lotili izpodbijanja posameznih poslanskih mandatov ob in po njihovi potrditvi v Državnem zboru, ki se lahko sproži do seje mandatno-volilne komisije DZ in obravnave poročila o volitvah, tako da ta zgodba še ni zaključena, ne zgolj za Janeza Janšo in SDS, pač pa tudi za vse pristojne institucije. Toda tako to gre. Največje zasluge za to, da imata Janez Janša in SDS dovolj materiala za vzbujanje dvoma v legalnost in legitimnost volitev ter da se lahko še naprej nadejata, da sta samo korak stran od volilnega preobrata ter zmage na tokratnih državnozborskih volitvah, ima pač opravilno nesposobna Državna volilna komisija.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s tem, za kaj in po čigavi zaslugi sta Janez Janša in SDS korak do volilnega preobrata, v zobeh poskrbel Tomaž Z. 

Vir: Janez Janša / x.com / Printscreen