Tako predsednik koalicije in vlade Miro Cerar kot predsednik republike Borut Pahor imata v skladu s svojima prednovoletnima poslanicama v nastopajočemu letu 2015 velike načrte, a tudi velika pričakovanja. Če si vse več državljank in državljanov tudi za prihodnje leto želi predvsem da ne bi iz meseca v mesec zmanjkovalo za položnice ter da bi bilo vsak dan kaj za postaviti na mizo, si Miro Cerar osebno želi še več medsebojnega zaupanja in uresničenih zastavljenih ciljev, Borut Pahor prav tako osebno pa več boljšega splošnega razpoloženja, ki da je in v letu 2015 bo ključno za nadaljnje uspešno okrevanje družbe in države. Obema vsaj v svojima poslanicama pozitivistično naravnanima predsednikoma je sicer tako skupno osnovno izhodišče, da sta okrevanji družbe in države pravzaprav eno in isto oziroma vsaj dva neločljivo povezana procesa, čemur pa le ni lahko kar tako pritrditi.

Kako bo v prihodnjem letu 2015 okrevala domača država je v veliki meri odvisno od bolj ali manj smotrnih potez na javno-finančnem področju, ki jih v aktualni in dobrih 100 dni stari vladi ter koaliciji določa finančno ministrstvo profesorja Dušana Mramorja. Da tudi na pozitivno obračajoči se gospodarski trendi sami po sebi še ne prinesejo ponovne državne pomladi, so sicer mimo politike pri koritu izvršilne in zakonodajne oblasti v državi ob koncu leta razkrili na državnem statističnem uradu. Kako v prihodnjem letu 2015 bo z državnimi financami, je po besedah Andreja Flajsa, vodje sektorja nacionalnih računov na SURS, pravzaprav nemogoče predvidevati predvsem zaradi z javnim dolgom povezanih negotovosti in enkratnih izdatkov zadnjega četrtletja 2014.

Med sicer bolj izdatne enkratne izdatke tako kot doslej sodijo tudi tokratne dokapitalizacije državnih bank. Še za leto 2014 predvideni dokapitalizaciji Banke Celje in Abanke Vipe bosta iz državnega proračuna v enkratnem znesku nepovratno posrkali za skupno okoli 430 milijonov evrov državnega premoženja. Skupaj se v višini več kot dodatnih pol milijarde evrov cenijo tudi izdatki likvidacije Probanke in Factor banke ter poplačilo varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. Še najbolj negotova negotovost pa ostaja tudi končni izplen pogajanj, ki potekajo kar med Statističnim uradom Republike Slovenije in evropskim statističnim uradom Eurostat.

Boj za okrevanje države, ki ga v imenu številk in statistik ter za blaginjo Slovenije bijejo uradniki Statističnega urada Slovenije proti evro-uradnikom Eurostata, je v tem, da zaenkrat še ni jasno, ali bo morala država Slovenija v sektor država, torej v izračune javnega dolga in javno-finančnega primanjkljaja, šteti tudi SID banko. Ker je po besedah Andreja Flajsa, vodje sektorja nacionalnih računov na SURS, leta 1992 s strani države kot Slovenska izvozna družba d.d. ustanovljena današnja SID – Slovenska izvozna in razvojna banka dobičkonosna banka s pozitivnim presežkom, pri njej ne bo problematičen primanjkljaj, ampak dolg, v višini 10 odstotkov domačega bruto družbenega proizvoda, ki ji ga je v 22 letih obstoja uspelo ustvariti z zavarovanjem in financiranjem izvoza slovenskih podjetij.

Kljub temu da se uradno poslanstvo SID banke glasi, da razvija, opravlja in spodbuja finančnemu trgu dopolnilne ter dolgoročne finančne storitve za trajnostni razvoj Slovenije, bo predvidoma konec januarja oziroma februarja jasno, ali bo v skladu z novo statistično metodologijo ESA 2010 v javni dolg potrebno prišteti še trajnostni dolg državne banke za spodbujanje konkurenčnosti v mednarodnem gospodarskem sodelovanju oziroma banke SID. Če bo in kot kaže najverjetneje tudi bo, ta odločitev za domače javne finance negativna, bo javni dolg države Slovenije, ki je bil brez izdatnih enkratnih izdatkov, prišparanih za zadnje četrtletje poslavljajočega se leta ob tretjem četrtletju 78,1 odstotka BDP, na začetku leta 2015 že krepko čez 90 odstotkov BDP.

Ne glede na končni izzid tega boja, kako in kaj vse se sešteva v skupni dolg slovenske države, ki ga z evropskimi sodrugi bijejo kar birokrati domačega Statističnega urada, pa je ob koncu leta 2014 že vnaprej jasno, da je državni dolg izdatno večji, kot ga prikazujejo statistike domačih birokratov na finančnem ministrstvu. Pa tudi novih enkratnih, a izdatnih izdatkov v prihodnje kar tako le ne bo zmanjkalo. Slej kot prej se bo tudi o primernosti skupne višine odškodnin za izbrisane moralo izreči Evropsko sodišče za človekove pravice. Tam bo gotovo prav tako slej kot prej končal tudi primer letošnjega političnega zapornika Janeza J. Jah, nenazadnje pa bo tudi v 2015 gotovo svoje neizprosne zobe kod po državi ponovno pokazala še narava.

Leto 2015 bo tako v skladu z napovedmi iz poslanic predsednikov vlade in republike za okrevanje države Slovenije lahko prelomno le, če bomo končno dobili jasno in realno sliko statistik zadolženosti in dolgov domače države. Toda tako to gre. Leto preloma za okrevanje domače družbe pa leto 2015 pač še ne bo. Kar je skrito v statistikah državnih uradov, je namreč že vidno v praznih denarnicah državljank in državljanov.

ODPOVED: Tudi za tokratni prednovoletni N-euro moment sem z dilemo leto kakšnega in čigavega preloma bo leto 2015 v zobeh poskrbel Tomaž Z. Pa naj bo srečno!