Na predlog Vlade in resorne notranje ministrice Vesne Gyorkos Žnidar so včeraj v Državnem zboru opravili prvo branje oziroma razpravo in glasovanje o predlogu novele zakona o nalogah in pooblastilih policije ter s 53 glasovi za in zgolj 15-imi proti sklenili, da je predlog, ki v policijsko uporabo uvaja električne paralizatorje; avtomatizirano prepoznavanje registrskih tablic pri nadzoru prometa; zbiranje, hranjenje in obdelavo podatkov o letalskih potnikih ter nenazadnje še hrambo profilov odvzetih vzorcev DNK, primeren za nadaljnjo, drugo obravnavo. Gre za zakonski predlog, ki skupaj z zakonom o nadzorovanju državne meje, ki je že prestal prvo obravnavo, tvori zakonski paket prosto po notranji ministrici ukrepov za modernizacijo slovenske policije, s katerim da se predvsem zagotavljata večja jasnost in preglednost policijskih pooblastil.

Ne glede na to da Vlada Mira Cerarja in njena za policijsko področje pristojna ministrica zagotavljata, da včeraj v prvem branju v Državnem zboru s pomočjo koalicijske večine plus poslancev Nove Slovenije potrjena novela predvideva zagotavljanje večje varnosti, ob kar najmanjših posegih v človekove pravice, pa ji na besedo številni posamezniki in organizacije ter nenazadnje celo Urad informacijske pooblaščenke preprosto ne verjamejo. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je tako poslance javno opozorila, da predloga sprememb zakona o nadzorovanju državne meje in zakona o nalogah in pooblastilih policije domači policiji dajeta povsem odprt in tehnično nedoločen nabor tehničnih možnosti za zbiranje in obdelavo podatkov o večjem številu posameznikov na celotnem ozemlju Slovenije, Blaž Kovač iz slovenske izpostave Amnesty International pa je dodal da predloga sprememb domačim policistom v imenu varnosti in nadzorovanja migracij prinašata bistveno širša represivna pooblastila, saj pogoji uporabe policijskih pooblastil postajajo bistveno manj strogi.

V skladu z zakonskimi spremembami za modernizacijo domače policije bo koalicija Stranke modernega centra, Demokratične stranke upokojencev in Socialnih demokratov s podporo Nove Slovenije poskrbela, da bodo domači policisti tudi v okviru z zakonom o nadzorovanju državne meje predvidenimi izravnalnimi ukrepi, ki bodo potekali povsod po državi in ne zgolj ob državni meji, lahko kontrolo vozil in oseb v njih izvajali pod bistveno manj strogimi pogoji, kot jo lahko izvajajo po zaenkrat še veljavni zakonodaji. Po tej je za policijski poseg v zasebnost potreben in zahtevan vsaj konkreten sum, da so v vozilu potencialni kršitelji zakona, po v prvi obravnavi v Državnem zboru že potrjenih zakonskih spremembah pa uporabo teh represivnih pooblastil relativizira na vse primere, ko je kršitve zgolj mogoče pričakovati.

Tako kot drugod po Evropski Uniji in svetu se po mnenju Amnesty International Slovenije v domači državi in družbi dogaja predvsem to, da politični predlagatelji iz vrst SMC, DESUS in SD pod pretvezo varovanja državne meje povsem brez potrebe opuščajo sistemske varovalke, ki jih sicer vsakemu posamezniku zagotavlja kazensko pravo. Še bolj neposredni pa so iz Urada informacijske pooblaščenke, iz katerega so poslanke in poslance Državnega zbora posvarili pred prihodnostjo, v kateri bi bil na podlagi sedanjih predlogov sprememb zakona o nalogah in pooblastilih policije ter zakona o nadzorovanju državne meje na Slovenskem uzakonjen množični nadzor represivnih oblasti nad civilnim prebivalstvom.

Ne glede na tehtnost pomislekov nad predlaganimi zakonskimi spremembami, ki jih bi veljalo v preverbo poslati vsaj še Ustavnemu sodišču, pa se je večina poslank in poslancev koalicije Mira Cerarja kar po partijski dolžnosti nemo strinjala s predlagateljico modernizacije policije za še več represije in notranjo ministrico Vesno Gyorkos Žnidar, da je temeljna dolžnost policije varovanje ljudi in države ter da policisti potrebujejo nova in ustreznejša pooblastila, da bi jo lahko opravljali res učinkovito. Res enotno se do razširjenih pooblastil niso opredelili zgolj v Socialnih demokratih, kjer je posamezne poslance vendarle zmotila možnost množičnega zbiranja in obdelave osebnih podatkov, toda novela zakona o nalogah in pooblastilih policije je bila kljub temu potrjena prepričljivo, pomisleki posameznih poslank ter poslancev SD pa za povzročitev morebitne koalicijske in vladne krize niso zadoščali.

Tako je predlagane zakonske rešitve za še več policijske represije nad civilisti na Slovenskem v imenu Stranke modernega centra poslanec Marko Ferluga zagovarjal z besedami, da je novela potrebna že zaradi samih sprememb v družbi in s tem povezane spremembe narave policijskega dela. Dodal pa, da v največji vladni in koalicijski stranki policiji zaupajo in da verjamejo,  da je sama sebi pripravila takšne rešitve, da bo lahko šla v korak s časom in da bo imela primerno orodje za obvladovanje varnostnih izzivov, ki jo čakajo. Še bolj plastično pa je zadeve ponazoril Peter Vilfan v imenu Demokratičnme stranke upokojencev, ki je poudaril, da so ukrepe, ki jih predvideva novela zakona o nalogah in pooblastilih policije, že pred časom uzakonile tudi nekatere druge države in da je zato zadnji čas, da jim prisluhnemo tudi mi.   

Ne glede na to, da bo civilistom prisluhnila predvsem policija pa je več represivnih pooblastil za policijo za Jerneja Vrtovca iz Nove Slovenije nova varovalka za našo skupno varnost, zato jih v najmanjši opozicijski stranki podpirajo. V največji opozicijski stranki SDS pa so tokrat po službeni dolžnosti ubrali povsem nasprotno in že na prvi pogled ne najbolj prepričljivo taktiko, saj jih je tudi uradno zaskrbela nevarnost kršenja človekovih pravic in morebitna neskladnost predloga z ustavo. Res blestel pa je Branko Grims, ki je navzočim prebral kar citat enega od očetov ameriške ustave, Benjamina Franklina, ki je nekoč le dejal, da kdor bo za več varnosti žrtvoval svojo svobodo, bo na koncu ostal brez obeh, ker si ju preprosto ne zasluži.

Ne glede na to, da Slovenci imamo oblast, kot si jo očitno zaslužimo, pa ni nobenega dvoma, da se v imenu varnosti in nadzora migracij v državi na predlog Stranke modernega centra sistemsko uzakonja večja policijska represija. Toda tako to gre. Tudi na Slovenskem je dandanes pač tako, da je modernizacija policije enako zgolj več represije.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s spremembami zakonov o nalogah in pooblastilih policije in o nadzorovanju državne meje v zobeh poskrbel Tomaž Z.