Potem ko je sinoči ministrica za notranje zadeve Vesna Gyorkos Žnidar zabeležila uspešno etapno zmago na lokalni fronti, saj je koalicijska večina članov Odbora Državnega zbora za notranje zadeve podprla zgolj kozmetično dopolnjeni, a kljub temu koalicijsko usklajeni predlog novele zakona o tujcih, jo je danes doletel hladen tuš iz Evrope, saj je Evropska komisija sporočila, da petim članicam in državam Schengenskega prostora, ki uveljavljajo začasni nadzor na nekaterih notranjih mejah, priporoča, da ta ukrep ohranijo in izvajajo še nadaljnje tri mesece. Republika Slovenija, ki je evropski graničar schengenskega območja na celotni meji s sosednjo Hrvaško, sicer ni ena od teh petih držav, toda ob Nemčiji, Danski, Švedski in Norveški v to sicer zaokroženo območje ponovnega notranjega nadzora državnih mej sredi stare Evrope sodi tudi sosednja Avstrija, ki ta nadzor izvaja tako na mejah z Nemčijo in Madžarsko kot tudi vzdolž južne meje s Slovenijo.

Notranja ministrica Vesna Gyorkos Žnidar, ki je pravzaprav ves čas diktirala notranje politični tempo nujnega sprejemanja zaenkrat po oceni številnih domačih in mednarodnih strokovnjakov neustavnega ter z vidika mednarodnih konvencij in prava v osnovi zgrešenega predloga novele zakona o tujcih, je sicer še pravočasno pisala evropskemu komisarju za migracije Dimitrisu Avramopulosu, da Slovenija, ki sicer ni ena od petih držav, ki so s strani Evropske komisije dobile priporočilo, da naj le še naprej naslednje tri mesece izvajajo nadzor na notranjih državnih mejah, podaljšanju nadzora na meji med Slovenijo in Avstrijo nasprotuje, saj da zanj ni nobenega pravega razloga. Resnici na ljubo sicer prav posebnega pravega razloga ni tudi za to, da je potrebno prav zdaj in po nujnem postopku sprejemati tudi novelo zakona o tujcih, s katero se bo Slovenija na račun človekovih pravic prosilcev za azil in mednarodno zaščito politično postavila še bolj izolacionistično desno kot sosednja Madžarska.

Nenazadnje kronski argument ministrice Gyorkos Žnidarjeve, da se lahko ogroženost schengenskega območja objektivno izkazuje predvsem s številom nedovoljenih prehodov meje, ta čas vzdrži tako na severni kot južni meji, toda notranja ministrica ga navaja zgolj kot razlog za odpravo nadzora na severni meji med Avstrijo in Slovenijo. Da sicer število nedovoljenih prehodov meje tako za Slovenijo kot tudi širšo Evropsko Unijo ta čas pač ni tisti bistveni argument za podaljšanje mejnega nadzora na mejah Avstrije, Nemčije, Danske, Švedske in Norveške, pa je sicer razvidno iz pisnega odgovora, ki ga je domači notranji ministrici tik pred nastopom na današnji tiskovni konferenci odposlal evropski komisar za migracije. Uradno se je Evropska komisija za trimesečno podaljšanje mejnega nadzora v osrčju Evrope odločila, ker ocenjuje, da še vedno obstajajo izjemne okoliščine, ki so terjale uvedbo tega nadzora, saj da so razmere v Grčiji in članicah, kjer so sekundarna gibanja migrantov najmočnejša, še vedno krhke.    

Dimitris Avramopulos sicer pismo Sloveniji in njeni notranji ministrici začne z besedami, da je Schengenski prostor največji dosežek evropske integracije in da ga je potrebno ubraniti in zavarovati, toda dodaja, da so zahteve posameznih držav po podaljšanju začasnega nadzora na nekaterih notranjih mejah znotraj Schengenskega območja upravičene in da gre le za vprašanje dodatnih treh mesecev pred vrnitvijo k normalnemu delovanju, kot smo ga poznali do begunske krize jeseni 2015, ko je teh 5 držav nadzor nad notranjimi mejami ponovno vzpostavilo in ki ga od takrat naprej redno in vedno znova podaljšujejo. Tokratno podaljšanje bo sicer veljalo od sredine februarja do sredine maja, kljub jasnemu, a politično neprepričljivemu sporočilu, ki ga želi posebej izpostaviti Evropska komisija, pa ni nobenega zagotovila, da bi lahko evropskemu komisarju za migracije verjeli na besedo, da je tokratno podaljšanje nadzora na notranjih mejah Schengenskega območja v osrčju stare Evrope resnično zadnje in da gre zgolj za vprašanje teh dodatnih treh mesecev nadzora, saj je samo po sebi jasno, da so podaljšanje zahtevale in izsilile same Nemčija, Avstrija, Danska, Švedska in Norveška.

Tako kot boj na požiralniku za teran domačega kmetijskega ministra Dejana Židana tudi pisanje in argumentacija notranje ministrice Vesne Gyorkos Žnidar glede avstrijskega nadzora na državni meji s Slovenijo predvsem razkriva politični amaterizem domačega delovanja v institucijah in še posebej razmerjih moči v širši evropski domovini. Toda tako to gre. Če bi se hotela Republika Slovenija res vzpostaviti kot faktor trenutnega vzpostavljanja nove normalnosti Evrope, bi morala namesto novele zakona o tujcih, ki je v posmeh tako domači Ustavi kot sprejetim mednarodnim konvencijam o človekovih pravicah prosilcev za azil in mednarodno zaščito, v prvi vrsti poskrbeti za kontra ukrep in na mejni nadzor Avstrije odgovoriti z lastnim ukrepom povračilnega mejnega nadzora na državni meji notranjega schengenskega območja.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s priporočilom Evropske komisije, da se nadzor tudi na meji med Slovenijo in Avstrijo kljub nasprotovanjem domače notranje ministrice nadaljuje, v zobeh poskrbel Tomaž Z.