Glede na to, kako funkcionirajo reči v domači parlamentarni demokraciji nasploh in še posebej pod vlado in koalicijo Roberta Goloba z zgodovinsko večino, se ne zgodi prav pogosto, da bi, tako kot sta to skupaj naredila minister za finance Klemen Boštjančič in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, ki oba prihajata iz kvote največje vladne ter državnozborske stranke Gibanja Svoboda in sta po obravnavi na matičnem parlamentarnem odboru za zdravstvo 13. marca ter pred jutrišnjo, četrtkovo prvo obravnavo novele zakona o zdravstveni dejavnosti v državni zbor v ponedeljek poslala dopis, v katerem predvsem svoje poslanke in poslance vladajoče koalicije pozivata k premisleku o določilu predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki predvideva neprofitnost koncesionarjev, saj da delita skupno bojazen, da rešitev ne bi dosegla namena in bi bila lahko predmet ustavne presoje, čeprav gre za politični ukrep, ki se ga za razliko od povsem liberalnih koalicij in vlad naj ne bi sramovala vsaka vsaj kolikor toliko levosredinska vlada in koalicija.

Številna dopolnila k predlogu novele zakona o zdravstvu in med njimi tudi določba o neprofitnosti koncesionarjev pri storitvah, ki jih opravljajo v javni zdravstveni mreži, so sicer poslanci vladajoče koalicije in s tem tudi ministra za finance in zdravje, ki se že prav tako vse bolj zavedajo, kako blizu so pravzaprav že naslednje parlamentarne volitve, v državnozborsko proceduro vložili že 5. marca. Preden pa so jih sprejeli na seji odbora za zdravstvo 13. marca, so se dopolnila tako kot sicer in kot je to za razliko od dopisov ministrov poslancem, ki so jim pravzaprav njihov mandat podelili, tudi bolj običajno, usklajevala med poslanskimi skupinami koalicije in pristojnim ministrstvom za zdravje. Ne pa tudi ministrstvom za finance, katerega prvi mož Klemen Boštjančič naj bi sicer tovrstni razmejitvi zasebnega in javnega zdravstva nasprotoval že na zadnjem in predvsem zdravstvu, kot eni največjih in še naprej tudi v zadnjem letu mandata nerealiziranih predvolilnih zavez, namenjenemu vrhu aktualne koalicije strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica. Zato preseneča predvsem to, da se je pod dopis, ki ni naletel na razumevanje med poslanci, skupaj z njim sopodpisala tudi sicer o vsem pravočasno obveščena in usklajena ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, ki je nadomestila v tej vladi prvega ministra za zdravje Daniela Bešiča Loredana.

Na ministrstvu za finance so tako po sprejetju tudi tega dopolnila o nepridobitnosti koncesionarjev v javnemu zdravstvu, kot piše v dopisu, ki sta ga minister in ministrica v ponedeljek poslala predsednici odbora državnega zbora za zdravstvo in poslanki Gibanja Svoboda Tamari Kozlovič, prejeli pa naj bi ga tudi v poslanskih skupinah SD in Levica, spoznali, da bi administrativno omejevanje poslovanja koncesionarjev, kot je predvideno na podlagi sprejetega dopolnila, imelo negativen vpliv na izvajanje storitev v okviru javne zdravstvene mreže. Koncesionarji da namreč kot pomemben del javne zdravstvene mreže že sedaj dokazujejo, da se lahko zdravstvene storitve izvajajo bolj racionalno in stroškovno učinkovito ter očitno tudi z dobičkom, pa čeprav v tem primeru o res javnem in za vse enako dostopnem zdravstvu težko govorimo, saj koncesionarji presežke iz javne dejavnosti prelivajo v tržno oziroma samoplačniško dejavnost. In to ne glede na to, da predlog zakona določa način delitve splošnih stroškov pri koncesionarjih in da bo za nadzor nad ustreznostjo pristojen tako zavod za zdravstveno zavarovanje, ki ima zgolj vpogled v poslovanje tako javnih zavodov kot tudi koncesionarjev, kot tudi ministrstvo za zdravje, ki mu bodo morali koncesionarji vsako leto do 31. marca posredovati podatke o poslovanju in v njih ločeno prikazati prihodke in odhodke iz koncesijske dejavnosti. 

Ministra za finance in ministrico za zdravje v vladi Roberta Goloba tako naprej nenadoma skrbi, da predlagana rešitev ne bo dosegla namena, saj se bodo koncesionarji tem pravilom lahko prilagodili in bi preko transfernih ali nabavnih cen, tako kot to že sicer počnejo, lahko zmanjševali morebitne presežke. Posledično pa ne bi tudi prikazovali dobička, kar pa pomeni - in v tem očitno je glavni pomislek in skrb bolj preverljivo liberalnega kot pa domnevno levosredinskega ministra za finance - da v tem primeru država ne bi prejela davka od dohodka pravnih oseb. Ker pa koncesionarji zaradi nepridobitnega statusa izvajanja zdravstvenih storitev ne bi mogli akumulirati presežkov, sta ministra prepričana, da se lahko zgodi, da bo razvoj dejavnosti zastal oziroma se bo vsaj upočasnil. In da se zaradi predlaganih sprememb ne bodo znižali stroški zdravstvenih storitev, ampak da se bo zgodilo ravno nasprotno. Čeprav za to, da menita, da javni zdravstveni zavodi zaradi tega ne bodo poslovali bolje, kar bi omogočilo boljšo dostopnost zdravstvenih storitev, in da bo odliv kadrov še vedno problem, ki se ga s takšnimi ukrepi ne da reševati, ne ponudita nobenih drugih konkretnih argumentov, razen da je o neprofitnosti koncesionarjev že dvakrat odločalo ustavno sodišče in obakrat odločilo v prid koncesionarjem. 

Ne glede na to, da smo leto dni pred naslednjimi volitvami, in ne glede na to, da se tega nekako bolj kot v vladi zavedajo v poslanskih skupinah koalicije, je odločitev o tem, ali bo zdravstvo na slovenskem res razmejeno na javno in zasebno ali ne, lahko samo in edino politična ter se je ne bi smeli sramovati v vsaki vladi, ki naj bi bila, tako kot je glede na svojo sestavo vlada Roberta Goloba, domnevno levosredinska in ne zgolj vulgarno liberalna, kot jo s tem dopisom in pritiskom na lastne koalicijske poslanke in poslance razgaljata minister za finance in ministrica za zdravje. Toda tako to gre. Od tega, ali bosta javno in zasebno zdravstvo v Sloveniji do konca mandata dejansko razmejena ali ne in ali se bodo ali ne ustavili dobički zasebnih koncesionarjev za javne storitve, bo pač odvisno, po kakšnem vsebinskem predznaku, ali kot levosredinske ali zgolj vulgarno liberalne, se bomo spominjali te prve vlade Roberta Goloba in strank Gibanje Svoboda, SD in Levica. 

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s tem, kaj pravzaprav pomeni, ali bodo koncesionarji v javnem zdravstvu v zadnjem letu mandata vlade Roberta Goloba neprofitni ali še naprej pridobitni, v zobeh poskrbel Tomaž Z.  

Vir: Dr. Robert Golob / Facebook