Ne glede na to, da je bilo tudi iztekajoče se 2025 leto težkega in tako rekoč napornega sobivanja med predsednikom vlade in največje stranke koalicije Gibanja Svoboda Robertom Golobom ter samosvojo predsednico brez pravega občutka za potrebno parlamentarno večino Natašo Pirc Musar, zaradi katerega smo in med drugim tudi še naprej bomo v letu 2026 v Republiki Sloveniji brez za polni mandat imenovanega guvernerja osrednje in nacionalne banke ali varuha človekovih pravic, sta si njuni včeraj in predvčerajšnjim obelodanjeni novoletni poslanici – za kateri sicer zaenkrat še ni znano, kdo ju je pravzaprav napisal in ali nemara gre za eno in isto osebo – presenetljivo podobni, saj sta obe in oba v ospredje postavila narod kot v 21. stoletju zaradi migracij in načrtnega uvoza delovne sile vendarle vse bolj neoprijemljivo etnocentrično kategorijo.

Za razliko od predsednika vlade Roberta Goloba, ki se neposredno nanaša zgolj na državljanke in drage državljane ter cenjene rojake doma in po svetu, se je sicer predsednica republike Nataša Pirc Musar po dragih Slovenkah in Slovencih doma, v zamejstvu in po svetu ter spoštovanih državljankah in državljanih vendarle spomnila tudi na prebivalke in prebivalce, toda tako eden kot druga sta se v svojih novoletnih poslanicah potem posvečala predvsem narodu. Kar pa je v skladu s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika pravzaprav dvojna pomenska kategorija, saj gre po prvi za skupnost ljudi, navadno na določenem ozemlju, ki so zgodovinsko, jezikovno, kulturno, gospodarsko povezani in imajo skupno zavest, po drugi pa za v nekaterih družbenih ureditvah večinske, a zlasti socialno nižje družbene sloje.

Že na začetku svoje oziroma zanj napisane novoletne poslanice, ob kateri je na fotografiji Anžeta Malovrha iz Slovenske tiskovne agencije zapisano, da Robert Golob stoji in da je v ozadju novoletna jelka, predsednik vlade in koalicije, ki se bo v marcu gotovo razpustila in se po naslednjih parlamentarnih volitvah mogoče bo, mogoče pa tudi ne bo ponovno vzpostavila, pribije, da verjame, da smo kot narod na pravi poti in da te poti ne ustvarja en človek sam, ampak da to pot lahko ustvarjamo le skupaj. Predsednica republike, ki je za to priložnost prav tako fotografirana ob z novoletnimi okraski malo da ne preobloženi jelki, pa sicer šele v tretjem odstavku sporoča, da smo in so od nekdaj Slovenci bili miroljuben ter solidaren narod in predani svoji zemlji, a obenem odprti svetu, ki da tudi v letu dvakratnih volitev, najprej državnozborskih in jeseni še lokalnih, vemo, da zgolj sodelovanje in medsebojno spoštovanje prinašata boljšo prihodnost. 

Predsednica republike in predsednik vlade se vsaj glede na napisano v tokratnih novoletnih poslanicah, v katerih oba naslavljata narod kot etnocentrično kategorijo in ne državljank in državljanov ter vseh drugih prebivalk in prebivalcev domače države, vendarle tudi nekoliko vsebinsko razlikujeta. Kajti če pravi predsednica, da posameznik sam v tem zgodovinskem trenutku nima dovolj moči za družbene spremembe, a da se moč sestavi in vzplamti v skupnosti, ki z zaupanjem in solidarnostjo ustvarja prijazen dom ter povezan svet, je po drugi strani pisec ali piska govora Roberta Goloba prepričan, da se pot, ki jo gradi ves narod in ki je sicer glede na povedano v istem govoru na pravi poti, nikoli ne začne na vrhu, ampak da se ta začne pri posamezniku. Toda tako to gre. Tik pred naslednjim dvakrat volilnim letom 2026 se vendarle ni slabo spomniti, da sta tako Robert Golob kot Nataša Pirc Musar posameznik oziroma posameznica, ki sta se na vrh oblasti v Republiki Sloveniji zavihtela predvsem kot posledici, pravzaprav pa kot politična produkta antijanšizma. Politika, katerih edini cilj je po vsakem novem mandatu iz izvršne in zakonodajne oblasti odstraniti SDS in Janeza Janšo ter prav politično ceneni etnocentrizem, ki so ga do sedaj po vzoru Orbanove Madžarske ali Vučićeve Srbije pod Janševim vodstvom države v tej stranki zasledovali. In da bi že zaradi samega tega dejstva pač morala, pa čeprav zgolj do konca aktualnega vladnega mandata, tudi dejansko sodelovati še v čem drugem kot času in narodu pač neprimernih etnocentričnih nagovorih za novo leto. Pa srečno.    

ODPOVED: Tudi za tokratni in v letu 2025 zadnji N-euro moment sem z novoletnim etnocentrizmom Nataše Pirc Musar in Roberta Goloba, ki se ga ne bi sramovali niti v Janševi SDS, v zobeh poslanično poskrbel Tomaž Z.  

Vir: Milton J. Bennett / Wikimedia Commons