Plačali boste našo krizo!

Plačali boste našo krizo!

Mnenje, kolumna ali komentar
30. 10. 2013 - 15.00

Kljub slabemu obisku so v številnih mestih po vsej Sloveniji in še posebej v Mariboru včeraj dostojno obeležili leto od začetka vstajniškega gibanja, ki je vsaj prvih nekaj vstaj gotovo imelo politični potencial za na tej tudi danes turobni strani Alp nujno notranje-politično prevetritev. Toda politična realnost leto pozneje od začetka vstaj, ki so vsaj v Mariboru s položaja spodnesle koruptivnega župana Franca Kanglerja, je, da se v domači strankokraciji zaenkrat kaj bistvenega še pač ni spremenilo. Ni namreč le gola slučajnost dejstvo, da je po dnevih cincanja in poustvarjanju navidezne politične krize v državi, prav na 29. oktober za upogib sicer že pripravljena kolena v imenu stabilnosti vlade oziroma politične stabilnosti na sploh upognila še Demokratična stranka upokojencev in dahnila svoj da na zgolj malenkostno kompromisni predlog davka na nepremičnine.

Kljub temu da je predlog davka na nepremičnine slab tudi po besedah predsednika DESUS Karla Erjavca, bo pet do včerajšnjega 29. oktobra še kot da vprašljivih glasov poslancev DESUS v prvi vrsti ohranilo pri življenju vlado in koalicijo Alenke Bratušek ter poskrbelo, da se bo vsaj približno izšla vsa ta kar se da optimistična matematika javnih financ na davkoplačevalskih plečih v proračunih države za prihodnji dve leti. Da so pomisleki novim davčnim obremenitvam in po novem tudi še dodatno manjšim neto plačam politične korporativne skupine upokojencev v Državnem zboru zgolj ceneni politični populizem, je sicer samo po sebi jasno tudi iz ostalih zakonodajnih ukrepov, ki jih je v teh dneh kar po tekočem traku sprejemala aktualna koalicija.

Revni na Slovenskem namreč še nekoliko bolj revni ne bodo le zgolj zaradi po nujnem postopku v parlamentarno proceduro uvrščenega davka na nepremičnine, s katerim se bo odpravilo dosedanje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in dodatno davčno znatno obremenilo lastnike nepremičnin, pač pa tudi zaradi prav na včerajšnji 29. oktober dokončno v Državnemu zboru sprejete spremembe dohodnine in ukinitve samodejnega usklajevanja olajšav in dohodninske lestvice z inflacijo, ki bo v pogoltni državni proračun na oko prinesla dodatnih 30 milijonov evrov. Dodatnih 17 milijonov se bo vladajoči politiki pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti v državi na razpolago na letni ravni nabralo še s črtanjem tako imenovane seniorske olajšave, svoj del k plačilu javno finančne krize v višini 4 milijonov letno pa bodo z odpravo olajšave za delovne migrante prispevali tudi delavci, ki se v Slovenijo na delo vozijo iz tujine.

Samo s sinoči prav na 29. oktober in prvo obletnico samooklicanega vstajniškega gibanja na Slovenskem sprejetimi ukrepi sta si vlada in koalicija Alenke Bratušek, tudi s pomočjo pridnih dvigov rok 5 poslancev DESUS, na letni ravni na plečih dohodninskih zavezancev na Slovenskem zagotovila za 50 milijonov evrov dodatnega proračunskega denarja. Za 50 milijonov evrov več bo davkarija pobrala dohodnine in za 50 milijonov evrov nižje bodo neto plače v državi. Kljub temu pa bo nov, znatno dodaten strošek za posameznega davkoplačevalca na Slovenskem predstavljal še prav včeraj nemudoma po blagoslovu in neprepričljivemu kompromisu oziroma navidezni mini-politični zmagi stranke DESUS v nujno parlamentarno proceduro vloženi predlog zakona o davku na nepremičnine.

Da gre pri niti na prvi pogled kompromisni različici davka na nepremičnine, po katerem bodo zgolj lastniki stanovanjskih nepremičnin obdavčeni postopno in sicer v prihodnjem letu od 80 odstotkov vrednosti nepremičnine, v letu zatem od 90 odstotkov in leta 2016 od polnih 100 odstotkov vrednosti nepremičnine, zgolj za politični blef brez kakih omembe vrednih javno finančnih učinkov oziroma bistvenejšega proračunskega primanjkljaja za državo, je javno naznanil kar notranji minister in predsednik prav tako koalicijske Državljanske liste Gregor Virant. V isti sapi je sicer s stališčem, da Državljanska lista nepremičninski davek podpira, ker da je bistveno boljša rešitev od kriznega davka, poskrbel tudi za spoznanje, da tudi domet aktualnih političnih strank na oblasti ne seže dlje od računice, kako na plečih domačih davkoplačevalk in davkoplačevalcev čim bolj zmanjšati luknjo v javnih financah države.

Državljanska lista in Gregor Virant sta sicer prepričana, da je davek na nepremičnine bistveno boljša rešitev od splošnega tako imenovanega kriznega davka, ki da bi udaril predvsem po mladi, delovno aktivni generaciji. To stališče bi še nemara držalo, če bi v Sloveniji mlada in delovno aktivna generacija sploh imela delovna mesta, tako pa največjo strukturno brezposelnost v državi beležimo prav med mladimi. Virant je sicer posredno priznal, da želita Vlada in koalicija z davkom na nepremičnine udariti po starejši in tudi delovno ne več aktivni populaciji, ki je še edina, ki v teh kriznih časih ima omembe vredno premoženje in prihranke. Vse bolj tudi slovenska socialna realnost pač je, da dandanes vse več revnih najdemo tudi med še redno zaposlenimi.

Vsak nov in dodatni davek v času krize in gospodarske recesije je v osnovi krizni davek, pa čeprav mu se za vsakdanjo rabo lahko reče tudi nepremičninski. Potem ko so se včeraj na 29. oktober o dodatni obdavčitvi nepremičnin poenotile politične stranke, ki sestavljajo aktualno koalicijo in vlado lady Bratušek, njegovi glavni nasprotniki ob parlamentarni opoziciji, ki mu nasprotuje že po službeni dolžnosti, ostajajo Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Sindikat kmetov, Slovenska kmečka zveza, Kmetijsko-gozdarska zbornica, Zadružna zveza, Združenja občin in skupnosti občin ter Zveza sindikatov upokojencev Slovenije, ki pravkar javnosti sporočajo, kako bodo v naslednjih dneh ukrepali zoper v državnem zboru večinsko politično usklajenemu davku na nepremičnine.

Fronta, ki so jo dan po 29. oktobru in prvi obletnici vseslovenskega vstajniškega gibanja v imenu lastnih korporativnih interesov odprli proti davku na nepremičnine in koaliciji ter vladi Alenke Bratušek, bo očitno potekala na relaciji urbane in ruralne Slovenije, ki pa bo morda uspešna šele ob prihodnjih parlamentarnih volitvah. Toda tako to gre. Politične stranke pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti v državi, katerih talci so že poslednjih 20 in nekaj let slovenski davkoplačevalci, so včerajšnjo obletnico vstajniškega gibanja in 29. oktober zgolj izrabile, da so tudi prebivalcem na tej strani Alp sporočile, kdo bo nazadnje poravnal račun njihove krize.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z včerajšnjim, prav na 29. oktober posredovanim sporočilom domače politične nomenklature o novih davščinah in nižjih neto prejemkih za domače davkoplačevalce v zobeh poskrbel Tomaž Z.                  

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness