Glede na to, da se ne zgodi vsak dan, kaj šele vsako leto ali v vsakem mandatu, da partnerji Ekonomsko-socialnega sveta podpišejo dogovor o spremembi pokojninske novele, ki ga je pripravila njihova pogajalska skupina in po kateri se bo ne glede na to, kdaj oziroma ob kateri starosti je posameznik ali posameznica vstopil na trg dela oziroma začel delati in prispevati tudi v pokojninsko blagajno, zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 postopno podaljševala in bo od leta 2035 za dve leti daljša kot zdaj, tako da bo v skladu s tem dogovorom in spremembo po novem za tiste s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa znašala 62 let, za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa 67 let, je bilo v vladnih sobanah koalicije in vlade Roberta Goloba za razliko od vzdušja v sindikalnih centralah nadvse slovesno in tako rekoč prešerno. Kot je sicer za razliko od dobro razpoloženega ministra za delo, socialne zadeve, družino in enake možnosti Luke Mesca pridodala poslavljajoča se predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, gre za kompromis in da rešitve niso idealne, so pa po njenem prepričanju po pogajanjih s socialnimi partnerji boljše, kot bi bile glede na vladna izhodišča, saj da so v pogajanjih uspeli s ciljem, da hkrati zaščitijo položaj sedanjih in bodočih upokojencev, čeprav je to res zgolj za tiste, ki bodo upokojitev sploh dočakali.

Čeprav so po besedah prve sindikalistke v državi zgolj s stisnjenimi zobmi pristali na ta spodnji sprejemljiv minimum z vseh strani in za vse skupine, je minister Luka Mesec kot nekdanji koordinator in še naprej minister stranke Levica ter kot politični izdajalec delavskega razreda, v katerega danes uvrščamo tudi samozaposlene in druge prekarce, ljudi, ki priložnostna dela še naprej opravljajo po pogodbah o podjemnem, avtorskem ali pač kakem drugem delu, prepričan, da so rešitev našli v konceptu, po katerem bodo tisti, ki ga bodo dočakali, v pokoj šli z dobro odmerjeno pokojnino. Kar pomeni, da se bo odmerni odstotek postavil na 70 odstotkov, toda da bi to ne preveč vznejevoljilo ministra za finance in delodajalce, se bo ta pokojnina potem po besedah ministra Mesca zmerneje usklajevala, bolj z inflacijo kot pa z dejanskimi življenjskimi stroški ali s plačami. S podaljševanjem referenčnega obdobja za izračun osnove za odmero pokojnine na 40 let brez petih najslabših let pa da želijo bolj smiselno uveljaviti princip, da kolikor prispevam v pokojninsko blagajno, toliko solidarnosti bom v višini pokojnine od nje dobil, s čimer da sistem postaja tudi bolj pravičen, kar pa je res le za vse tako rekoč dandanes tradicionalno za poln delovni čas zaposlene delavce. 

Da se sicer vladajoča politika pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti v prvi meri tik pred volitvami nekako ne želi zameriti najštevilčnejši skupini znotraj domačega volilnega telesa, so, da to ne bi prizadelo trenutnih upokojencev, ki so imeli slabo odmerjene pokojnine, prehodna obdobja raztegnili do leta 2035, formulo za usklajevanje pa celo do leta 2040, ko bo ta novela pokojninskega zakona tako rekoč dokončno in nepreklicno enako za vse tudi zaživela. Čeprav so v reformo sicer vnesli tudi ukrepe, ki naslavljajo blaginjo trenutnih upokojencev, ki slabo živijo, pa so po oceni premierja Roberta Goloba poskrbeli, da spremembe ne gredo na škodo sedanjih upokojencev, saj so predvideni sistemski ukrepi, ko gre za dodatke. Varstveni dodatek so administrativno razbremenili, letni dodatek pa sistemsko uredili, kar bi naj pomenilo, da ne bo več stvar posamezne vlade in posameznega proračuna. Da pa se trenutni upokojenci na naslednjem nedeljskem sprehodu do volišč ne bi počutili prikrajšane, ampak še dodatno nagrajene, pa so uvedli tudi nov zimski dodatek in tako poskrbeli, da bodo vsi upokojenci poleg sedanjih dodatkov dobili še tako imenovano božičnico, za kar se sicer pod nosom lahko obrišejo tudi številni danes še in v bodoče vsaj do 62. leta zaposleni. 

Da ne bi bilo pomote, da v osnovi in letu pred volitvami ne gre za nikakršno reformo pokojninskega sistema ali za zmago dialoga in spoštovanja med akterji ekonomsko in šele potem tudi socialnega sveta, kot je bil ob podpisu dogovora danes vzhičen predsednik vlade in kapitala, pač pa za podaljšanje delovne dobe za najmanj dve leti in delno modifikacijo obračunskega obdobja, po kateri bodo kratko potegnili tako vsi tisti, ki so začeli v oblikah tradicionalnih zaposlitev delati pred 22. letom, kot vsi tisti, ki se bodo komaj prebili do še naprej minimalno zahtevanih 15 let polne delovne dobe, so sicer partnerji Ekonomsko-socialnega sveta poskrbeli s tem, da bo prvi zimski dodatek izplačan že v letošnjem letu ob novembrski pokojnini in bo znašal 150 evrov, potem pa se bo dvigoval do leta 2030 za dvajset evrov letno in bi takrat enkrat utegnil znašati celih 300 evrov na glavo posameznega bolj ali manj revnega upokojenca. Toda tako to gre. Čeprav je predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič prepričana, da bodo po opravljeni javni razpravi socialni partnerji še enkrat preverili prejete predloge in tiste, ki bodo sprejemljivi za vse tri, tudi vključili v predlog zakona, je samo po sebi jasno, da se glede na zadovoljstvo tako delodajalskega kot političnega razreda v tej izdaji delavskega razreda in predvsem vseh, ki so na trg delovne sile vstopili pred 22. letom ali pa zaradi prekarnih oblik zaposlitve omembe vredne delovne dobe sploh nimajo, nič bistvenega tudi v tem, da le gre za izdajo delavskega razreda, pač ne bo več spremenilo. 

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z današnjim podpisom dogovora o spremembi pokojninskega sistema kot svojevrstno izdajo (dela) delavskega razreda v zobeh poskrbel Tomaž Z.

Vir: Gibanje Svoboda

Vir: Gibanje SVoboda