Politična ekonomika predsedniških volitev

Mnenje, kolumna ali komentar
14. 3. 2018 - 16.00

Javna objava podatkov, ki so jih organizatorji kampanj najkasneje v 14 dneh po zaprtju posebnega za volilno kampanjo namenjenega transakcijskega računa dolžni posredovati Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve, krajše Ajpes, je iz pozabe na plan in v ospredje poslednje javne pozornosti ponovno postavila tudi lanske volitve predsednika republike, na katerih je po Milanu Kučanu šele kot drugi predsednik v poosamosvojitveni zgodovini mandat ponovil Borut Pahor. Toda javna objava stroškov vseh volilnih kampanj na minulih predsedniških volitvah v prvi vrsti pove, da se politična ekonomika predsedniških volitev od državnozborskih še kako razlikuje. Če se bo po parlamentarnih volitvah letos odpiralo šampanjce tudi v strankah, ki vsekakor bodo ostale pod parlamentarnim pragom, a bodo hkrati dosegle tudi več kot 1 odstotno podporo vseh volivcev in s tem stalne redne mesečne prihodke, so v skladu z na Slovenskem povsem veljavno zakonodajo v primeru predsedniških volitev do delnega povračila stroškov kampanje upravičeni le organizatorji kampanj tistih kandidatk in kandidatov, ki so dobili vsaj desetodstotno podporo volivk in volivcev.  

Delnega povračila uradno preko posebnega transakcijskega računa vodenih stroškov volilne kampanje na zadnjih predsedniških volitvah novembra lani v višini 0,12 evra za vsak dobljen glas se tako lahko ob organizatorju volilne kampanje drugič zapored zmagovalnega Boruta Pahorja nadejata le še organizatorja volilnih kampanj na volitvah drugega Marjana Šarca in Romane Tomc kot tretjeuvrščene kandidatke stranke SDS. Ves strošek kampanje in celotnih potrošenih 40.466 evrov bodo glede na osvojeni rezultat in število volilnih glasov dobili povrnjeno le organizatorji volilne kampanje aktualnega predsednika. Dobrih 40.000 bo od porabljenih skupaj 56.747 evrov dobila povrnjeno Lista Marjana Šarca, ki pa je vloženi minus glede na javnomnenjske ankete že uspešno akumulirala v letošnje parlamentarne volitve. Kljub izdatni porabi v višini 47.988 evrov pa bodo v SDS na račun volilnega izplena predsedniške kandidatke Romane Tomc v višini 105.156 glasov dobili povrnjeno zgolj dobrih 12.000 evrov stroškov predsedniške volilne kampanje. Vsem ostalim pa ne pripada nič.

Resnici na ljubo so trenutno znani uradni stroški volilnih kampanj vseh kandidatov, z izjemo podatka organizatorjev volilne kampanje sicer koprskega župana Borisa Popoviča, ki pa so poseben transakcijski račun zaprli šele ta ponedeljek in imajo za posredovanje podatkov časa še povsem zakonitih 14 dni, toda glede na osvojenih 13.559 glasov bo ta podatek lahko zanimiv le kot morebiten primer visoke porabe srestev na posamezen zaupani glas volivke ali volivca. Glede na volilni izplen na zadnjih predsedniških volitvah je bila tako po sedaj znanih podatkih prepričljivo najpotratnejša volilna kampanja predsedniške kandidatke največje stranke SMC Maje Makovec Brenčič, saj porabljenih 105.156 evrov glede na 13.052 osvojenih glasov preprosto pomeni, da je organizatorje te volilne kampanje vsak pridobljeni glas stal vrtoglavih 8,1 evra.

Med dražjimi so bile glede na volilni uspeh še predsedniške kampanje Angelce Likovič in Suzane Lare Krause, med bolj ekonomičnimi pa je ob sedanjemu predsedniku republike v pogledu porabljenih 3214 evrov in osvojenih 16.636 glasov vsekakor tudi kandidat Andrej šiško, a z vloženih 0,2 evra na volivca še vedno enkrat bolj potraten od organizatorjev kampanje Boruta Pahorja, ki so na koncu zabeležili zgolj 10 centov stroška na in za posamezen glas enega od 378.307 državljank in državljanov, ki so se tokrat odločili za drug in ponovni mandat rad bi bil dobrega predsednika republike.

Kljub temu da se že na prvi pogled politična ekonomika predsedniških volitev boistveno razlikuje od politične ekonomike državnozborskih in/ali lokalnih volitev na Slovenskem, pa je ravno to kronski dokaz, da teh ekonomik in celo volitev nikakor ne gre obravnavati ločeno. Vsi drugi razen organizatorjev volilne kampanje in samega Boruta Pahorja so predsedniške volitve 2017 pač vzeli kot politično predpripravo terena za dvojni naskok na glasove volivk in volivcev v letu 2018. Toda tako to gre. Zaradi te bistvene razlike v politični ekonomiki enih in drugih volitev se bodo v letu 2018 ob relativnih zmagovalcih državnozborskih volitev in absolutnih zmagovalcih lokalno-županskih volitev predvsem na račun prihodnjih rednih finančnih prilivov dvakrat veselili tudi v drugih ter posameznih primerih še naprej izvenparlamentarnih listah in strankah.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s politično ekonomiko predsedniških volitev kot zgolj predinvesticijo v  parlamentarne in lokalne volitve v zobeh poskrbel Tomaž Z.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.