Politična racionalizacija ali likvidacija sodstva?
Iz Okrožnega sodišča v Mariboru so v ponedeljek sporočili, da so porabili že 93 odstotkov za celotno leto 2014 zagotovljenih sredstev in da predvidevajo, da do 15. aprila za tekoče plačevanje stroškov sodnih postopkov ne bodo imeli več za ta namen predvidenega denarja. Da bo sodni veji oblasti tudi na ravni celotne države denarja zmanjkalo za tekoče stroške stečajnih postopkov, stroške odvetniških storitev, sodnih izvedencev, tolmačev, vročevalcev, porotnikov in izvršiteljev, pa je na posebni tiskovni konferenci včeraj potrdil še predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. Kljub temu da iz sodne veje oblasti opozarjajo, da so se stroški delovanja sodišč tako zelo povečali predvsem na račun dragih in v državi vse bolj pogostih stečajnih postopkov, svoj del pa da so doprinesle tudi spremembe zakona o pravilih cestnega prometa, ki so povečale obveznosti in stroške hrambe državljanom zaseženih vozil, aktualni minister za pravosodje iz te in prejšnje vlade Senko Pličanič prav tako preko medijev odgovarja, da bi sodstvo, dejstvo, da bo stečajev več, moralo predvideti samo ter glede na to ustrezno racionalizirati svoje delovanje.
Kot politično nastavljeni oziroma v Državnem zboru izvoljeni predstavnik izvršne veje oblasti je pravosodni minister Senko Pličanič celotni sodni veji oblasti še zažugal, da se sodstvo ne drži zaveze, ki sta jo z vlado sklenila lani, in da se je število sodnikov zmanjšalo za manjše število, kot je bilo dogovorjeno, in da se je število drugega, pomožnega sodnega osebja povečalo za večje število, kot je bilo dogovorjeno. Kljub temu da minister demagoško in populistično kar preko palca ocenjuje, da bi se z ustreznim oziroma v zavezi z vlado dogovorjenim kadrovanjem v sodstvu prigospodarilo dodatne 3 milijone evrov, bi bil tudi ta kadrovski prihranek zgolj kaplja v morje potrebnega denarja za normalno in nemoteno delovanje domačega sodnega sistema. Okrožno sodišče v Mariboru denimo ima na proračunski postavki stroškov sodnih postopkov zagotovljeno pravico v letošnjem letu porabiti nekaj več kot 791.000 evrov, na ravni države pa je za stroške sodnih postopkov letos predvidenih skupaj okoli 17 milijonov evrov.
Medtem ko bodo brez denarja za tekoče plačevanje stroškov sodnih postopkov na Okrožnem sodišču v Mariboru po predvidevanjih z naslednjim torkom oziroma 15. aprilom, predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša, konkretnega datuma, kdaj bo na bobnu končalo tudi sodstvo na ravni celotne države, ni predstavil. Sodišča pa so na Slovenskem v zadnjih letih vendarle delovna, saj se sodni zaostanki, zaradi katerih je bila država Slovenija že večkrat pravnomočno obsojena na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, v zadnjih letih vendarle manjšajo, vrsta odmevnih sodnih postopkov proti posameznim junakom privatizacijske in politične tranzicije pa daje slutiti, da bi vendarle lahko v prihodnjih nekaj letih prav na sodiščih in z obsodilnimi sodbami ter zasegom nezakonito pridobljenega premoženja prišlo do edine prave lustracije, ki jo na Slovenskem potrebujemo.
Zato je mogoče vsako javno politično navodilo, kot si ga je včeraj v odzivu na tiskovno konferenco predsednika Vrhovnega sodišča Branka Masleše in opozorilo, da je likvidnostno stanje domačega sodstva resno, kar za ta najbolj rumeno televizijo privoščil minister za pravosodje Senko Pličanič, razumeti in šteti tudi za poskus političnega onemogočanja tretje in predvsem za drugi dve nadzorne, sodne veje oblasti. Tako vrsta odmevnih sodnih primerov, v katerih so v sodnih, kazenskih in pred-kazenskih postopkih najvišji politični predstavniki tako parlamentarne koalicije kot opozicije, kot politična likvidacija Komisije za preprečevanje korupcije, za katero je z imenovanjem za njenega predsednika sicer v sodstvu do sedaj neperspektivnega Borisa Štefaneca dokončno poskrbel predsednik države Borut Pahor, namreč dajo vedeti, kako politično podrejeno sodstvo in druge pravosodne organe si same po sebi želijo vzpostaviti prav zakonodajna in izvršna veja oblasti.
Medtem ko se ljubljanski župan in samo zamrznjeni predsednik največje parlamentarne stranke Zoran Jankovič svojih številnih postopkov na sodiščih šele veseli, saj naj bi se šele na sodiščih naposled izkazalo, kakšna krivica, da se mu od objave Poročila o nadzoru premoženjskega stanja predsednikov parlamentarnih strank KPK godi, je denimo Ivan Janez Janša ponovno zaenkrat še ne pravnomočno izgubil tožbo zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda in finsko televizijo YLE zaradi navedb v oddaji Resnica o Patrii. V naslednjih nekaj tednih pa naj bi predvidoma bila znana tudi drugostopenjska razsodba zoper Ivana Janeza Janšo in kompanjona v zadevi Patria. Nenazadnje pa je v takšnih ali drugačnih postopkih pred sodišči tudi še nekaj drugih članov prav aktualne vlade.
Na primeru izbrisanih, za katerih prvo zadoščenje in popravo krivic izbrisa kot administrativnega genocida države Slovenije je poskrbelo šele Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, je sicer jasno, da v preteklosti sodstvo na Slovenskem pač ni delovalo neodvisno in avtonomno, saj ni bilo sposobno poskrbeti, da bi se pravica za izbrisane dosegla in izvršila znotraj domačega sodnega sistema. Primera romskih družin iz dveh dolenjskih občin, ki sta se zaradi življenja v nemogočih razmerah, brez vode, elektrike in sanitarij, prav tako obrnile na Evropsko sodišče za človekove pravice, pa potrjujeta in dokazujeta, da sodstvo tudi dandanes še vendarle ne deluje povsem avtonomno. Toda tako to gre. Izvršna in zakonodajna oblast si tretjo oziroma sodno vejo oblasti lahko politično podredita predvsem z zneskom javno finančnih sredstev za stroške sodnih postopkov in drugega tekočega delovanja sodišč. Zato sodstvo tudi na Slovenskem ni, in kot kažejo kar po televiziji posredovana politična navodila o ukrepih in postopkih za racionalizacijo delovanja sodne veje oblasti ministra za pravosodje Senka Pličaniča, tudi v prihodnje ne bo neodvisno in avtonomno, saj bo v domačem primeru, kot kaže, še pred poletjem celo bankrotiralo.
ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s politično likvidacijo sodstva in pomanjkanju sredstev za tekoče stroške tekočih sodnih postopkov na Slovenskem v zobeh poskrbel Tomaž Z.
Dodaj komentar
Komentiraj