Še naprej relativno sveža zasedba Državnega zbora bo danes več ur na zahtevo opozicijskih SDS, SNS in Nove Slovenije sklicani izredni seji v neposrednem televizijskem prenosu tja v en dan in v prazno razpravljala o domnevni škodi zaradi prepozne prodaje Nove ljubljanske banke, za katero naj bi bila odgovorna prejšnja Vlada, natančneje pa predsedniki njenih koalicijskih strank, še bolj natančno pa njen predsednik in v tej vladi zunanji minister Miro Cerar, prejšnji mandat zunanji in ta obrambni minister Karel Erjavec ter Dejan Židan, ki je iz kmetijskega ministrstva tudi v prejšnji vladi prebegnil na čelo zakonodajne veje oblasti oziroma za predsednika Državnega zbora. Sklepov o razprodaji NLB po volji večine koalicija plus Levica ne bo, bo pa še danes sledila druga izredna seja, na kateri se bo, tako reda radi, opravila splošna razprava o predlogu sprememb pokojninskega zakona, saj so ga pripravili v največji parlamentarni a tudi opozicijski stranki SDS. In čeprav bi se obrvi povprečnega državljana te dni na Slovenskem nekako morale dvigovati ob političnim razmeram v tako številni koaliciji, kot je ta od Marjana Šarca, prilagojenemu predlogu sprememb zakona o vladi ter zakona o državni upravi, s katerima se bo povečalo število državnih sekretarjev na posameznih ministrstvih in vladnih službah, bosta za to – kako priročno – poskrbeli kar dve, včeraj napovedani parlamentarni preiskavi, prva o politični odgovornosti pri financiranju političnih strank iz tujine in druga ponovno o politični odgovornosti a pri propadlem programu otroške kardiologije ter nabav medicinske opreme.

Čeprav so te politične preiskovalne komisije, sestavljene iz poslanskih detektivov, praviloma neuspešne – v prejšnjem mandatu denimo so delovale štiri, in sicer za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v TEŠ 6, o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, o ugotavljanju zlorab na področju prodaje ter nakupa žilnih opornic in o ugotavljanju gotovega pranja denarja in domnevnega financiranja terorizma v NLB - so v političnem in čisto osebno promocijskem smislu gotovo koristne vsaj za njene člane. Toda pri prav vsaki taki politični preiskavi gre pravzaprav tudi za politično zaušnico organom pregona in pravzaprav celotni zaenkrat na Slovenskem še kolikor tolikor avtonomni sodni veji oblasti, za katere večjo učinkovitost bi se v Državnem zboru v okviru svojih stvarnih pristojnosti lahko pač bolj učinkovito zavzeli s sprejemanjem sodobnosti ustrezne zakonodaje in nenazadnje večjim deležem državnega proračuna za njihovo delovanje.

Toda tudi institut takšne politično motivirane parlamentarne preiskave je tako kot izredna seja Državnega zbora povsem v skladu z veljavno Ustavo in zakonodajo ena od stvarnih pristojnosti najmanj 30-ih poslancev, ki se je v politični praksi sprevrgla v eno tako čisto navadno orodje demokratičnega boja. Tako se bosta že na naslednji redni seji Državnega zbora 14.decembra na zahtevo dvakrat po 30 plus poslancev odredili dve novi in v tem mandatu premierni parlamentarni preiskavi. Prva bo na zahtevo poslancev iz vrst SDS, SNS in Nsi ter prvopodpisane Jelke Godec iz SDS ugotavljala dejansko stanje na področju otroške kardiologije v Sloveniji ter politično odgovornost nosilcev javnih funkcij in nosilcev javnih funkcij v zdravstveni dejavnosti zaradi opustitve dolžnega ravnanja oziroma zlorab pri nabavi medicinske opreme. Druga komisija poslanskih detektivov pa bo s podporo poslanskih podpisov strank koalicije in Levice preiskovala politično odgovornost pri financiranju političnih strank iz tujine.

Ker težave oziroma kriminal z nabavami v zdravstvu ali v otroški kardiologiji niso bile nič manjše tudi za časa ene ali druge desne vlade Janeza Janše pa tudi ker so iz tujine posredno preko inštitutov in drugih pravnih oseb ob SDS ter politični desnici financirane tudi stranke politične sredine in Levice, kakega dejanskega uspeha tudi od teh dveh parlamentarnih preiskav, v kateri bodo imele vse poslanske skupine enako število članov, predsednik komisije pa se bo izvolil izmed poslancev, ki so sopodpisniki zahteve za njeno uvedbo, že vnaprej pravzaprav sploh ni za pričakovati. Medtem ko se bo pozornost javnosti in medijskih trobil državotvornega diskurza hvaležno vrtela okoli teh dveh komisij, bodo skozi parlamentarno proceduro bolj gladko šle skozi spremembe zakona o vladi in državni upravi, po katerem se bo v skladu s trenutnimi političnimi potrebami povečalo število top plačanih a politično nastavljenih državnih sekretarjev. Toda tako to gre. Služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko bi naj dodatnega državnega sekretarja potrebovala, da bi na operativni ravni dnevno skrbel za odpravo zastojev in pospešitev črpanja evropskih sredstev. Na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu pa si bo dodatni državni sekretar cele dneve glavo razbijal z iskanjem rešitev, s katerimi bi visoko izobražene mlade, ki so migrirali v tujino, nekako le privabili nazaj v domovino.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s parlamentarnimi preiskavami kot politiko dimne zavese, ki ni tuja tudi aktualni koaliciji in Vladi Marjana Šarca v zobeh poskrbel Tomaž Z.