Ker se je v delu javnosti že ustvarilo razpoloženje, da v aktualni koaliciji ni prave politične volje, da bi še v tem mandatu poskrbeli za udejanjanje vsaj z navadno večino dosegljivih zakonskih rešitev, za katere so se državljani in državljanke večinsko izrekli na referendumih 9. junija lani, so poslanci koalicije strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica s predstavniki društva Srebrna nit oziroma Združenja za dostojno starost včeraj predstavili predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, katerega cilj je tudi v Republiki Sloveniji polnoletnemu pacientu, ki je o sebi sposoben odločanja, na podlagi informirane odločitve naposled omogočiti pomoč pri skrajšanju trpečega umiranja v okviru javne zdravstvene mreže, ne pa tudi v primeru, ko si bolnik sam s pomočjo naprednih medicinskih robotskih naprav namesto živega zdravnika ne bo mogel več pomagati.

Že tako je za to pomoč pri pravočasnem prostovoljnem končanju življenja v skladu z včeraj predstavljenim zakonskim predlogom – v katerem je po besedah Jonasa Žnidaršiča potrebno urediti še nekatere tehnikalije, po besedah Nataše Sukič iz Levice pa so v predlogu številne varovalke, da ne pacient in ne zdravnik ne bosta prisiljena v izvajanje zakona, če tega ne bi želela – sicer potrebno, da gre za doživljanje neznosnega trpljenja in za stanje brez možnosti za izboljšanje, ko pacient doživlja hude in intenzivne fizične bolečine in izjemno psihološko stisko. In medtem ko pravice ne bo mogoče uveljaviti na podlagi neznosnega trpljenja, ki je ne glede na stisko, ki jo povzroča, odraz duševne bolezni, bo o uveljavitvi pravice do pomoči pri pravočasnem prostovoljnem končanju življenja presojala v ta namen vzpostavljena komisija, ki bo določila tudi neodvisnega zdravnika, ki bo ponovno obravnaval stanje pacienta, in nato še psihiatra, ki naj bi kot vendarle najbolj ključna oseba v zadevi na koncu ocenil še, ali je pacient še sposoben tovrstnega odločanja o sebi. 

Ker tu sicer v skladu s predlogom zakona o prostovoljnem končanju življenja po besedah poslanke Nataše Sukič in zdravi pameti ne gre za zdravljenje temveč za medicinsko asistenco pri prostovoljnem končanju življenja, so se v koaliciji odločili, da bo v skladu z njim dopusten ugovor vesti zdravnikov, delavcev ali drugih zdravstvenih sodelavcev, saj bodo ti sodelovanje pri pomoči lahko odklonili, če to nasprotuje njihovim temeljnim prepričanjem ali vesti, do tega pa bodo po novem in v skladu s tem včeraj predlaganim zakonom upravičeni tudi lekarniški strokovni delavci, ki naj bi sicer zgolj izdali sestavine za učinkovine za prostovoljno končanje življenja.

Predvsem razmišljanje, kako zmanjšati morebitno število ugovorov vesti, je bilo po besedah Andreja Pleterskega iz Srebrne niti glavno vodilo pri snovanju včeraj predstavljenega predloga zakona, saj se ta od predloga, ki so ga s podpisi državljanov vložili v Srebrni niti in so ga poslanci posledično lani zavrnili, razlikuje v tem, da več ne omogoča oziroma dovoljuje evtanazije. Torej tudi zdravniške pomoči pri predčasnem končanju življenja tako hudo bolnim, da sami lastnega življenja več tudi s pomočjo medicine in za to že razvitih tehnoloških naprav ne morejo več predčasno končati. 

Predlog zakona z določili, da bi bil zdravnikov vnos učinkovine lahko dovoljen v tistih primerih, ko bolnik z neznosnimi bolečinami tega ne bi mogel opraviti sam, so poslanci vladajoče koalicije zavrnili, ker naj bi bilo tako rekoč samoumevno, da bosta v tem primeru obe opozicijski stranki samodeklarativno rimskokatoliške politične usmeritve poskrbeli tako za presojo na ustavnem sodišču kot tudi za morebitno ponovno, a tokrat naknadno zakonodajno referendumsko odločanje o tem zakonskem predlogu. Toda tako to gre. Čeprav evtanazija po novem zakonu več ne bo mogoča in se bodo tudi hudo bolni tako rekoč morali podvizati, da do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pridejo pravočasno oziroma dokler to še zmorejo, saj si bodo morali bolniki učinkovino za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja vnesti v telo sami ali s pomočjo naprav, ki lahko po besedah Pleterskega vnašajo učinkovine v pacientovo telo na njegov ukaz in zato ni več potrebe za nekaj takega s človeško roko, pa je vnaprej gotovo to – in to še kako dobro vedo tudi v strankah Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica – da bo do vsega tega opozicijskega političnega direndaja tudi ob takem predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja kljub temu in s podporo domače Rimskokatoliške cerkve tudi dejansko prišlo. In da bomo morali na uveljavitev te v razvitejših zahodnih družbah pač že uveljavljene in priznane pravice do dostojne smrti ne glede na morebitne povsem dobre in ne zgolj populistične namene koalicijskih predlagateljev na Slovenskem pač še nekaj časa počakati. 

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z včeraj predstavljenim koalicijskim predlogom zakona o pomoči pri zgolj pravočasnem prostovoljnem končanju življenja v zobeh poskrbel Tomaž Z.    

Vir: Srebrna nit / Moje življenje, moja pravica