Bolj kot minevajo meseci in leta prvega mandata Mira Cerarja ter koalicije SMC, DESUS in SD, bolj je samo po sebi jasno, kako zelo populistično sredinsko politiko smo na zadnjih državnozborskih volitvah pripustili h koritom domače izvršne in zakonodajne oblasti, ki se namesto da bi ščitila pravice in položaj pripadnikov kakršnih koli že manjšin ukvarja predvsem s tem, kaj si o njej misli domača avtohtona večina. Čeprav se je predsednik vlade in koalicije Miro Cerar v prvi polovici novembra po opominu Evropskega sodišča za človekove pravice in ob obisku v jugovzhodni Sloveniji osebno zavzel, da se Romom v Dobruški vasi omogoči dostop do pitne vode, cisterne z vodo tam ostajajo prazne. Po drugi strani pa se bodo poslanci Državnega zbora prav na predlog največje parlamentarne stranke SMC prihodnji torek sestali na izredni seji, na kateri bodo kar po skrajšanem postopku obravnavali spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, s katero bi 2. januar zaradi izboljšanega stanja javnih financ v državi že prihodnjo leto za večino delo-obveznega prebivalstva znova postal dela prost dan.    

Cisterne v romskem naselju Dobruška vas so sicer sprva bile prazne, ker so se predstavniki Vlade, lokalne samouprave in Sveta romske skupnosti nekako pozabili dogovoriti, kdo bo lokalnim gasilcem naročil in nenzadnje tudi plačal dostavo potrebne vode. Ko pa je voda naposled le prišla, pa so cisterne kaj kmalu ponovno izpraznili, saj pač  stojijo na prostem in je voda v njih skladno z zimskimi temperaturami pričela zmrzovati. Toda kljub temu da je tudi predsednik vlade in prvi mož koalicije Miro Cerar v javno razpravo o nedostopnosti do tekoče pitne vode družin v Dobruški vasi na Dolenjskem prispeval spoznanje, da v 21. stoletju zagotovo obstajajo načini, kako z dodatnim zavarovanjem cistern, ki jih je tja v pomoč poslala njegova Vlada, preprečiti, da bi voda v skladu s svojimi osnovnimi značilnostmi ne zmrznila ob vsakokratnem padcu zunanjih temperatur pod ledišče, so se predstavniki oblasti na terenu odločili za vnaprej dvomljivo izoliranje.

In medtem ko tako Romi v Dobruški vasi kot še marsikdo v evropskih institucijah čaka, kako in kdaj bo na Dolenjskem država Slovenija dokončno poskrbela za nemoten dostop do pitne vode, bi naj podizvajalcem šele danes izdali nalog za zunanje in cenovno pač najugodnejše izoliranje cistern, ki bodo sicer ostale kar na prostem. Da se z dokončnim razreševanjem problematike, ki Slovenijo uvršča med drugo, če ne celo tretje-razredne demokratične države, res nikomur ne mudi, pa je po včerajšnjem sestanku z županom občine Škocjan Jožetom Kaplerjem med vrsticami priznala celo predsednica Sveta romske skupnosti Janja Rošer. Izoliranje naj sicer bi, karkoli že da to tudi dejansko pomeni, izvedli v prihodnjih nekaj dneh, toda če se bo izolacija cistern z vodo za Rome v Dobruški vasi pokazala za nezadosten ukrep, bodo o nadaljnjem ukrepanju odločali pozneje.

Župan občine Škocjan je sicer po sestanku za državno tiskovno agencijo suho povedal, da glede na to, da gre za vladno intervencijo, za reševanje problema zmrzovanja vode v cisternah v Dobruški vasi ni zadolžena občina. In dodal, da bi lahko problem vodooskrbe vseh družin v Dobruški vasi rešili že leta 2012, ko so tam uredili vodovodni priključek, a so priključitvi in napeljavi cevne povezave takrat posamezne družine nasprotovale, ena od njih pa da zdaj, ker naj bi imela dostopa do pitne vode, toži državo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Tako glede na hitrost ukrepanja kot konkretne izjave sicer ni presenetljivo, da se je Jože Kapler do ponovnega mandata na čelu občine Škocjan dokopal na predlog lokalnega odbora Slovenske demokratske stranke, toda kot župan bi vendarle moral nastopati kot župan vseh prebivalcev v občini, pa čeprav je bil konec oktobra tudi dejanska žrtev napada posameznika prav iz Dobruške vasi.

Toda če že lahko nekako razumemo opozicijsko slepomišenje škocjanskega župana, so konkretne poteze predsednika vlade in njegove stranke SMC vse bolj kontradiktorne. Če se izolacija cistern z vodo v Dobruški vasi ne bo pokazala za zadosten ukrep, bodo Romi na vodo pač še nekoliko počakali, pa čeprav gre že v izhodišču zgolj za začasen ukrep, saj se bo tovrstni način oskrbe z vodo že ob prvem poletju in razraščanju vodnih alg zagotovo ponovno izkazal za neustreznega. Bolj hitra in učinkovita pa sta Miro Cerar in Stranka sprva Mira Cerarja in zdaj modernega centra, ko se je potrebno prikupiti večinski populaciji delaobveznih državljank in državljanov, zato bo 2. januar nazaj med praznike še pred novim letom uvrščen kar po izrednem in skrajšanem parlamentarnem postopku.

Politično populistični argument za vrnitev 2. januarja kot dela prostega dne, je, da so se javne finance v državi tako izboljšale, da je napočil čas, ko se lahko začne postopno sproščanje številnih varčevalnih ukrepov. Toda tako to gre. Ne samo Romi in javni uslužbenci plačnega razreda J pač pa tudi številni drugi ta čas na Slovenskem tega, da so se javne finance države izboljšale, zaenkrat še v svojih denarnicah pač ne občutijo. In tega tudi ne bodo občutili, pa če bo 2. januar ponovno dela prost dan ali ne.

ODPOVED: Tudi tokrat sem za N-euro moment s populističnim  blefom Mira Cerarja in stranke SMC v zobeh poskrbel Tomaž Z.