Protipredsedniška fronta

Protipredsedniška fronta

Mnenje, kolumna ali komentar
18. 10. 2017 - 16.00

Volitve za predsednika republike, katerih prvi krog bo potekal to nedeljo 22. oktobra in na katerih bi naj po vseh dosedanjih napovedih pač gladko zmagal dosedanji predsednik Borut Pahor, so v zadnjem tednu nagovarjanja volivcev vendarle postale nekoliko bolj nepredvidljive, saj se je tako kot ob nedavnem pismu podpore neodvisni Kataloniji ponovno vzpostavila prava protipredsedniška fronta, v kateri tako kot pri 26. aprila 1941 prav v ljubljanski Rožni dolini ustanovljeni Protiimperialistični fronti sodelujejo predstavniki in intelektualne sile tako iz politične levice kot desnice. In medtem ko se vse bolj zdi, da dosedanjega predsednika Boruta Pahorja pri poskusu osvojitve drugega zaporednega mandata podpirajo zgolj še njegovi Socialni demokrati, je skupni cilj v protipredsedniško fronto združenim silam politične levice in desnice, tako kot je bil leta 1941 organizacija oboroženega odpora proti okupatorju do končne osvoboditve, leta 2017 zgolj ta, da še en mandat predsednik republike ne bo Borut Pahor.

V današnjem tisku denimo sta v tej protipredsedniški fronti in proti drugemu zaporednemu  mandatu sedanjega predsednika Boruta Pahorja kolaborirala celo prvi predsednik republike, a tudi zadnji predsednik Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije ter neposredne naslednice današnje SD Milan Kučan in komentator tednika Družina, a tudi duhovnik, filozof in moralni teolog Ivan Štuhec. V prispevku z naslovom Kandidat Borut Pahor o mojem posegu v predsedniško kampanjo, ki ga je današnje Delo objavilo v rubriki Prejeli smo, tako Milan Kučan med drugim brez dlake na jeziku zapiše, da je prav Pahor dosledno molčal ob številnih velikih malverzacijah, ki jim je bil priča na najodgovornejših položajih v državi, od TEŠa 6 do pranja denarja v največji državni banki NLB. In da je s svojim molkom in ignoranco raznim interesnim skupinam tudi sam omogočal delovanje v škodo državljanov in da mu to upravičeno očitajo njegovi kritiki z leve in desne.

V isti protipredsedniški rog kot prvi predsednik republike pa Ivan Štuhec pihne v prispevku z naslovom Komedija zmešnjav in podnaslovom Je prvi krog predsedniških volitev že odločen?, ki je v uredništvo Radia Študent danes prejeti Družini iz sicer 15. oktobra objavljen v rubriki Naš komentar. Kljub temu da Štuhec tako kot preostali del desno usmerjenega političnega prostora stavi predvsem na drugi krog, pa prav tako brez dlake na jeziku zapiše, da je dosedanji predsednik Borut Pahor od mladosti plezal po politični lestvici in preko vseh ključnih državniških funkcij splezal na vrh, do predsednika države in da mu je vse to omogočila partija, ki ji sicer ni bil čisto zvest, a ji je na nek način dolžen za svojo karijero. Štuhec sicer poskrbi še za manjši coming out, ko zapiše, da je bil med tistimi, ki so Boruta Pahorja izvolili za predsednika, čeprav so bili vedno daleč od njegove politične skupine, toda v trenutku predsedniških volitev leta 2012 je bilo temu tako preprosto zato, ker je Pahor za razliko od predhodnika Turka pripadal mlajši generaciji komunistov, ki je začela videti, v čem je problem njihove stranke in naše polpretekle zgodovine.

Vsaj uradno so se sicer v minulih dneh od podpore ponovni kandidaturi sedanjega predsednika Boruta Phorja tako ali drugače pisno opredelili tudi predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša, generalni sekretar največje parlamentarne stranke SMC in na pobudo filozofa Borisa Vezjaka celo 34 intelektualcev različnih akademskih profilov, ki so črno na belem podpisali, da je Borut Pahor s svojimi številnimi dejanji, opustitvami dejanj in besednimi zdrsi nakazal, da mu ni mar za spoštljivo, pošteno in dostojanstveno opravljanje te najvišje funkcije v državi ter še da se je prav po njegovi zaslugi institut predsednika države močno degradiral, dejansko izpraznil smisla in pomena, pričakovanja do vloge predsednika republike pa v pičlih petih letih znižala na minimum.

Ne glede na to do sedaj v poosamosvojitveni zgodovini redko videno fronto združene politične levice in desnice, katere edini resni politični cilj je, da Borut Pahor preprosto ne ponovi predsedniškega mandata, pa sam ostaja na vrhu tako stavnic kot anket preverjanja javnomnenjskega razpoloženja volilnega telesa. Edino pravzaprav zares odprto vprašanje tokratne volilne kampanje pa še naprej je, ali mu bo uspelo zmagati že v prvem krogu in če ne, kdo je ta, ki se bo uvrstil oziroma uvrstila v drugi krog, v katerem pa je - kot s trditvijo, da bi glede na politično kulturo v Sloveniji v drugem krogu Pahor lahko imel velike težave, potrdi tudi Ivan Štuhec - še naprej mogoče vse.   

Za politični spekter desno od SMC, katere kandidatka Maja Makovec Brenčič v tej tekmi ostaja brez pravih možnosti, bi bila uvrstitev katerekoli od kandidatk politične desnice v drugi krog vsekakor velik, morda v tem trenutku tudi največji uspeh, kar ga ta čas zmore doseči. Boruta Pahorja sicer podpira SD, toda sam ni kandidat preostale politične levice, ta je pravzaprav brez kandidata ali kandidatke. Kako desno od centra pa se bo še lahko profiliral kamniški župan Marjan Šarec, pa ostaja tista neznanka, ki bi utegnila odločiti, kakšen bo vrstni red od drugega mesta naprej na teh predsedniških volitvah, ki se jih lahko ali pa tudi ne udeležite to nedeljo. Toda tako to gre. Vse o instituciji predsednika republike pač pove, da je levim in desnim silam protipredsedniške fronte pravzaprav vseeno, kdo bo naslednji predsednik ali predsednica, le da to ponovno ne bo Borut Pahor.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s protipredsedniško fronto proti ponovnemu mandatu za Boruta Pahorja v zobeh poskrbel Tomaž Z. 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness