Kot je včeraj zatrdil notranji minister in predsednik Državljanske liste Gregor Virant, bo poslanska večina v Državnem zboru najpozneje marca potrdila predlog novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja, po katerem se bo obveznost javnega poslovanja in delovanja, ki jo že sedaj ima javni sektor, razširila še na podjetja v večinski lasti države ali občin. Da je bil notranji minister videti še nekoliko bolj resen, sta ob modnih očalih poskrbela še na tiskovni konferenci navzoča informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar in predsednik Komisije za preprečevanje korupcije v odstopu Goran Klemenčič ter nenazadnje še Virantova prijava, da bi bilo morebitno nesprejetje te novele zakona zanj takšen šok, da ne bi imel več kaj iskati na notranjem ministrstvu in v politiki nasploh.

Če bo novela, kot jo je Vlada že lani oktobra posredovala v parlamentarno obravnavo, tudi dejansko sprejeta, bodo javno razkriti tako vsi posamezni politično podeljeni krediti, ki so bili preneseni na slabo banko oziroma državno Družbo za upravljanje terjatev bank, kot tudi donatorske, sponzorske, odvetniške in svetovalne pogodbe ter plače, odpravnine in druge bonitete članov uprav in nadzornih svetov. Kot je ob boku notranjega ministra povedala informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, gre za razkritje poslovanja zaprtega paradržavnega sektorja, v katerega se je iz javnega sektorja razširilo prikrivanje podatkov in mahinacije z javnim denarjem, ki bo, kar še posebej veseli Gorana Klemenčiča, veljalo tudi za nazaj.

Nobena skrivnost sicer že sedaj ni, da se tako kot v javnem sektorju tudi preko podjetij v lasti države in občin opere in na zasebne račune pretoči veliko javnega denarja in da se do zaposlitev v njih pride predvsem po strankarsko-družinskih povezavah. Kako to pravzaprav gre, je med drugim na primeru nekdanjega županovanja poslanca Pozitivne Slovenije Matjaža Zanoškarja v Slovenj Gradcu te dni ponovno opozorila Komisija za preprečevanje korupcije. Tako je Mestna občina Slovenj Gradec leta 2008 za delo na projektu Gradnja širokopasovnega omrežja v Mislinjski in Dravski dolini iskala profesorja športne vzgoje, kar je, kako nenavadno, bil prav Zanoškarjev potomec. Po poteku zaposlitve za določen čas, pa je bil isti za nedoločen čas na delovno mesto svetovalca za pripravo projektov zaposlen, ker je ustrezal prednostnemu kriteriju, in sicer podeljenemu certifikatu, ki ga je omenjenemu financirala prav občina.

Če bo notranji minister Gregor Virant ostal v politiki, ker bo poslanska večina, v kateri so le posamezniki politično vpeti v poslovanje in delovanje paradržave, potrdila predlagano novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja, bo javnost na Slovenskem dobila vpogled še v to, kako dejansko poslujejo do sedaj nedotakljiva in prav za osebnim varstvom podatkov skrivajoča se podjetja v lasti občin in države, v katerih so fiktivni posli, visoke plače in odpravnine, po političnih linijah sklenjene svetovalne, sponzorske in donatorske pogodbe dejstvo. Javnost podatkov pa bo po mnenju policijskega ministra olajšala delo tudi preiskovalnim organom, toda samo razgaljenje poslovanja državnih podjetij za nazaj samo po sebi še ne zagotavlja tudi bolj uspešnega in učinkovitega pregona, kot smo mu priča do sedaj.

Če poslanska večina v Državnem zboru potrdi sprejem novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja, bo to prvi ukrep iz svežnja ukrepov, ki jih je ob odstopu od sebe dala sedanja sestava senata Komisije za preprečevanje korupcije in bo politično dejanje odstopa Gorana Klemenčiča, Roka Praprotnika in Liljane Selinšek uspelo, še posebej ker so v  pripravi in čakalnici za poslanski sprejem še nekateri drugi ukrepi, ki so jih prav tako predlagali. V kratkem tako bo Državni zbor sprejel zakon o Slovenskem državnem holdingu, ministrstvo za finance pripravlja novelo zakona o javnem naročanju, ki bo vključila rešitev za centralizacijo javnega naročanja v zdravstvu in vključitev slovenskih javnih naročil v javna naročila katere od drugih držav, ministrstvo za notranje zadeve pa nadaljuje tudi s pripravo sprememb protikorupcijske zakonodaje, ki bo med drugim omogočala tudi odpoklic župana in možnost prenehanja javne funkcije v primeru kršitev protikorupcijske zakonodaje.

Tako morebiten sprejem in politična uveljavitev novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja kot v javnosti pričakovano posledičen sprejem druge protikorupcijske zakonodaje pa prav zaradi poslanskih Matjažev Zanoškarjev in podobnih še zdaleč nista ne tako samoumevna, kot je to javnosti predstavil prav tako s cenenimi leti pri državnemu avio-prevozniku obremenjeni notranji minister. Toda tako to gre. Pri razširitvi obveznosti javnega poslovanja in delovanja državnih in občinskih podjetij le ne gre za majhen zakon za notranje ministrstvo, vlado in državo ter velik zakon zgolj za slovenske davkoplačevalce. Če bo, pa zaenkrat samo po sebi še zdaleč ni jasno, ali tudi dejansko bo, predlagana novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja uveljavljena, bo to velik zakon tudi za domačo državo, saj bo tudi za nazaj javno jasno, kako je na davkoplačevalski račun potekalo in kako še naprej poteka politično plenjenje države. 

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s predlaganim razkritjem poslovanja in delovanja podjetij v lasti občin in države v zobeh poskrbel Tomaž Z.