Ni nepomembno, da se bosta v drugem krogu predsedniških volitev 12. novembra pomerila dosedanji predsednik države in pravzaprav vse svoje delovno življenje poklicni politik in poklicni župan občine Kamnik, ki je bil pred tem v drugem igralskem poklicu in ki se poklica politika nekako šele uči in privaja. Medtem ko se je izzivalec dosedanjega predsednika Marjan Šarec glede na spletni strani občine objavljeni županski koledar v ponedeljek pojavil na Proslavi ob državnem prazniku dnevu Rudolfa Maistra v Domu kulture domačega Kamnika, za včeraj in jutri pa ni podatkov o kaki posebni aktivnosti tudi na njegovi predvolilni spletni strani, se obraz Boruta Pahorja pravzaprav dnevno objavlja in pojavlja v malodane vseh medijskih trobilih domačega državotvornega diskurza. In čeprav dosedanjega predsednika uradno ne bo podprla nobena nova vsaj po relativnemu dosegu in politični moči omembe vredna parlamentarna stranka, katerih kandidatke se v drugi krog pač niso uspele uvrstiti, je samo po sebi vendarle jasno, kdo je v drugem krogu predsedniških volitev leta 2017 strankarski in kdo nestrankarski kandidat.

Za prvo prednost v javni pojavnosti dosedanjega predsednika republike, ki se poteguje za drugi zaporedni mandat, je sicer poskrbela Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji, ki ji predseduje in v kateri tempo diktira predsednik Anže Logar iz največje opozicijske stranke SDS. Če bi sicer Pahorju v skladu z neposrečenimi predvolilnimi napovedmi res uspelo zmagati že v prvem krogu, bi sicer njegovo zaslišanje kot prav tako neposrečenega predsednika vlade od konca novembra 2008 do bridkega in predčasnega zaključka mandata februarja 2012,   pridobilo na nekaj več spektakularnosti, tako pa je bilo pravzaprav zgolj uvodno dejanje predvolilne kampanje drugega kroga tokratnih predsedniških volitev.

Samo pričanje pred parlamentarnimi preiskovalci zlorab in lukenj domačega bančnega sistema, katerih stranke tako z levega kot desnega političnega pola ter njih kandidati za najodgovornejše funkcije v državi in paradržavnih institucijah imajo svoje zasluge tako za luknje kot za same zlorabe, zaradi katerih je prišlo do ponovne bančne dokapitalizacije na in za račun davkoplačevalcev, Borutu Pahorju pravzaprav bistveno niti ni kaj posebej škodilo, saj v družbi malo da ne obstaja konsenz, da je bil kot predsednik vlade pač bistveno bolj neuspešen, kot je to bil tokrat cel mandat na položaju predsednika republike. Kar je Pahor sam nenazadnje še dodatno potrdil z besedami, da se je vlada v času, ko je nastopila zadnja svetovna kriza globalno neoliberalnega kapitalističnega gospodarstva, odločala tako, kot je znala oziroma kot je menila, da je prav.

Borut Pahor je obrambo s podatki preverljivo neuspešnega in predčasno zaključenega vodenja države prve poosamosvojitvene vlade kakega mandatarja današnjih Socialnih demokratov sicer utemeljil s tem, da danes nimamo dokazov, da bi to, če bi njegova vlada ukrepala prej, kaj izboljšalo, ampak da imamo samo tezo, da bi lahko bilo tako, čeprav je samo po sebi jasno, da je ključni problem Vlade Boruta Pahorja bil, da ob številnih luknjah in zlorabah državnega premoženja sploh ni ukrepala in ne da ni ukrepala pravočasno. Kritike in nasprotnike pa odpravil z besedami, da so ljudje na Slovenskem danes pametni za nazaj in da danes nekateri vse vedo in vse znajo, ko pa je bil čas, da bi pokazali znanje in pogum, pa da jih ni bilo in da se zato sprašuje, koliko je sploh integritete v takšnih stališčih.

Kot je sicer dal vedeti tudi sam, predsednik republike, ki je včeraj nekoliko pa le utrujeno žarel na sprejemu generacije mladih raziskovalcev, ki so v tem študijskem letu začeli štiriletno usposabljanje za pridobitev doktorskega naziva, danes pa je ob dnevu suverenosti za kakih 100 obiskovalcev v predsedniški palači pripravil dan odprtih vrat in nagovoril za to priložnost zbrano častno četo Slovenske vojske, integritete niti ne vem kako ne potrebuje. Glede na načrte njegovih predvolilnih strategov so pač bolj pomembni stiski rok in predsedniške fotografije. Kot predsedniški kandidat in predsednik republike bi si sicer želel, da bi bila volilna udeležba višja, a tudi glede tega ne bi želel biti kakšen pridigar, ki bi zdaj ocenjeval razmišljanje in ravnanje volivcev, saj da so ljudje samostojni in se po svoji vesti odločajo ali bodo pravico do udeležbe na predsedniških volitvah izkoristili ali ne.

Tudi v teh slabih treh tednih do drugega kroga predsedniških volitev 2017 pa bo Borut Pahor nadaljeval s pohodi po Sloveniji, ki so jih v njegovem predvolilnem štabu domačijsko poimenovali Po dolgem in počez. Ker Borut Pahor sicer najraje tekmuje s samim sabo je do prvega kroga sam s sabo prehodil 702 kilometra, do drugega kroga pa bi rad s samim sabo za sabo pustil skupaj 1000 kilometrov. Čeprav pa vsaj samemu Borutu Pahorju gotovo da veliko pomenijo vsi ti stiski rok in foto objave na socialnih omrežjih, katerih nesporni car ostaja tudi v drugem krogu in kot kaže tudi drugemu zaporednemu predsedniškemu mandatu, pa bo tokratne predsedniške volitve še v največji meri odločilo to, da je poklicni politik Borut Pahor za razliko od izzivalca Marjana Šarca pravzaprav sistemsko strankarski kandidat. Toda tako to gre. Ponovna izvolitev BP za predsednika države pač sama po sebi garantira, da se v sistemu in ne zgolj na enako koristoljubni politični levi ali desni pač še ne bo kaj bistvenega spremenilo.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s poklicnim politikom Borutom Pahorjem kot pravzaprav predsedniškim kandidatom celotnega strankarskega sistema na Slovenskem v zobeh poskrbel Tomaž Z.