Alma Sedlar je včeraj na predsednika republike Boruta Pahorja, kot po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije edinega ta čas v državi pooblaščenega, da jo sploh lahko na njen lasten predlog ali predlog večine poslancev Državnega zbora razreši z mesta namestnice predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, naslovila nepreklicno odstopno izjavo. Kljub temu da je zapisala, da ne odstopa le zaradi sistematičnega onemogočanja opravljanja funkcije in dela, šikaniranja, degradacij ter diskriminacije, temveč tudi iz protesta, ker si politični vrh pred razmerami na KPK zatiska oči, pa predsednik republike v naskoku na drugi zaporedni mandat v prvem odzivu predvsem pričakuje, da bo vodstvo KPK v teh spremenjenih okoliščinah organiziralo delo tako, da bo do imenovanja novega člana senata opravljala svojo funkcijo nemoteno. Da to je mogoče in da delo KPK ne bo zastalo, pa je še isti dan potrdil tudi predsednik KPK Boris Štefanec, saj da je zakonsko dopustno, da senat do imenovanja novega namestnika oziroma namestnice deluje tudi v dvočlanski sestavi, le odločitve bosta morala v tem primeru s tretjim članom senata in prvim namestnikom pooblaščenim za področje preiskav Igorjem Lambergerjem sprejemati soglasno.   

Čeprav predsednik republike res, kot tudi pojasnjujejo iz njegovega urada, prosto po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije nima nikakršnih drugih zakonskih pooblastil, kot zgolj možnost posamezne člane senata razrešiti ali na predlog državnega zbora ali na predlog samega člana senata, pa je hkrati tudi res, da je prosto po istemu zakonu prav Borut Pahor kot prvi mandat predsednik republike najbolj odgovoren za imenovanje sedanje sestave senata KPK. Pred tem v širši javnosti po integriteti in čem podobnem malo poznanega murskosoboškega odvetnika Borisa Štefaneca je na mesto predsednika Komisije za preprečevanje korupcije za šestletni mandat do leta 2020 imenoval konec marca 2014, Alma Sedlar in Igor Lamberger pa sta petletna mandata namestnikov predsednika KPK in članov senata KPK prav tako kot Pahorjeva izbira zasedla junija 2014.        

Že kratka zgodovina odnosov znotraj tročlanskega senata KPK od imenovanja sedanje sestave naprej sicer potrjuje predvsem to, da so se odločitve znotraj senata KPK že pravzaprav do sedaj sprejemale soglasno oziroma brez aktivne udeležbe namestnice predsednika KPK Alme Sedlar. Čeprav Boris Štefanec povsem brez dlake na jeziku zatrjuje, da s Sedlarjevo nista imela burne zgodovine in da ne sprejema kakršnih koli krtitik, da jo je kakorkoli omejeval, ga že kratek google search postavi na laž, saj je bila Sedlarjeva denimo izvzeta iz nastajanja poročila o delu KPK za leto 2016 in je k njemu napisala ločeno mnenje, prav tako pa ji je predsednik KPK že od julija lani odvzel določena pooblastila.

V ločenemu mnenju k poročilu KPK za leto 2016 je Alma Sedlar sicer črno na belem med drugimi tudi domačemu političnemu vrhu v brk zapisala, da so rezultati dela KPK od nastopa sedanje sestave vse slabši. To da se med drugim kaže v manjšem številu sprejetih zaključnih dokumentov suma korupcije, v manjšem številu rešenih zadev in manjšem številu odstopljenih zadev drugim organom. Na sejah samega senata je vse preveč časa namenjenega notranjim zadevam in administraciji, vsebinskega in sistemskega dela pa da praktično ni. Na kritike je predsednik KPK odgovoril, da so neargumentirane, ker da je bila namestnica zaradi poškodbe in rehabilitacije več kot pol leta odsotna in da sta preostala dva, očitno že do sedaj predvsem v tem soglasna člana senata, pripravljena končati svoja mandata.

Čeprav želi Alma Sedlar z včerajšnjim odstopom predsedniku republike Borutu Pahorju tudi olajšati odločitev v trenutku, ko bo morda nastopil čas, da preseka gordijski vozel in naredi potezo, s katero morda lahko še reši KPK, pa je samo po sebi jasno, da kakršnih koli radikalnih potez Boruta Pahorja glede obeh preostalih članov senata KPK tako v preostanku tega kot morebitnega naslednjega predsedniškega mandata pač ne gre za pričakovati. Čeprav ima Alma Sedlar povsem prav, ko trdi, da bi bilo za učinkovitejše delo in sploh nadaljnji obstoj KPK nujno zamenjati vodstvo, prevetriti kadre in poslovanje z zunanjo revizijo ter učinkovitejši sistemski in zakonodajni okvir, se po politični volji nič od tega zares ne bo zgodilo. Toda tako to gre. Usoda predsednika KPK Borisa Štefaneca ta čas pač ni v rokah predsednika Boruta Pahorja, ampak njegovega ta čas pač še edinega preostalega namestnika Igorja Lambergerja.

Odpoved: Tudi za tokratni N-euro moment sem s po odstopu namestnice predsednika KPK Alme Sedlar zgolj še soglasno dvoglavo KPK v zobeh poskrbel Tomaž Z.