Staro politično kadrovanje nove politike

Če nič drugega, potem je vsaj potek koalicijskega usklajevanja in kadrovanja, v katerem so odgovorne osebe SMC, DeSUS in SD, Miro Cerar, Karel Erjavec in Dejan Židan, danes parafirale koalicijski sporazum, dal in še naprej daje vedeti, da se res kaj bistvenega v domačem političnem prostoru tudi po meteorskem vzponu in prepričljivi volilni zmagi projekta Mira Cerarja in somišljenikov zaenkrat še ne bo spremenilo. Kljub temu da naj bi bilo tako sestavljanje kot delovanje nove koalicije in Vlade v skladu s predvolilnimi obljubami volilnih zmagovalcev bistveno drugačno, kot smo ga bili na Slovenskem vajeni doslej, zaenkrat pač nič ne kaže na to. V prvi vrsti so za to gotovo najbolj zaslužne v teh rečeh od parlamentarnih novincev iz vrst SMC pač bolj izkušene stare politične sile. Ob politični reciklaži nekaterih strankarsko pogojenih kandidatov, kot sta predsednik DeSUS Karel Erjavec na mestu zunanjega ministra in začasno predsedujoči SD Dejan Židan, ki bo tudi v nastajajoči vladi očitno ponovno kmetijski minister, se namreč tudi tokrat, kot vsakokrat pri oblikovanju nove koalicije in Vlade, zapleta prav pri kadrovskih vprašanjih.

Mandatar Miro Cerar je sicer danes ponovno zatrdil, da bodo konkretni kandidati in kandidatke za prevzem posameznih ministrskih resorjev znani že ob za ponedeljek predvidenem podpisu koalicijske pogodbe in da bo listo kandidatk in kandidatov v Državni zbor predlagal v torek. V končni in danes parafirani koalicijski pogodbi sicer večjih vsebinskih sprememb ni, prav tako že dokončno porazdeljeni naj bi bili tudi posamezni vladni resorji. Tako bodo Socialni demokrati kot najmanjša koalicijska stranka v prihodnjem mandatu na čez imeli ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo ter prehrano in ministrstvo za obrambo. Druga največja koalicijska stranka oziroma Demokratični upokojenci pa bodo politični vpliv obdržali nad ministrstvom za zunanje zadeve, razširili pa ga bodo še na ministrstva za okolje in prostor, za kulturo in za obrambo. Preostalih osem resorjev in torej več kot polovica ministrskih glasov v vladi plus glas predsednika vlade Mira Cerarja pa bo pod svojim okriljem kot največja vladna in koalicijska stranka obdržala SMC.

Razumljivo je, da so glede na predvolilne obljube in posledično zmago na predčasnih volitvah zaenkrat kadrovsko najbolj skrivnostni prav v Stranki Mira Cerarja, medtem ko je pri obeh koalicijskih partnericah njihova uborna in že videna kadrovska ponudba pravzaprav znana. Edino ministrsko ime, ki so ga zaenkrat kar preko twitterja obelodanili v SMC, je sicer ugledni profesor ekonomske fakultete doktor Dušan Mramor, ki da je že privolil v kandidaturo za finančnega ministra iz kvote prav SMC. Problem Mramorjeve kandidature za finančnega ministra v koaliciji in Vladi Mira Cerarja pa vsekakor ni v tem, da bi mu bilo za očitati pomanjkanje ustrezne kompetentnosti, pač pa v tem, da v njegovi kandidaturi pač ne gre za nekoga posebno novega in neobremenjenega z dosedanjim nepotističnim in klientelističnim vodenjem izvršne oblasti v domači državi.

Doktor Dušan Mramor je namreč finančni minister nekoč že bil, med letoma 2002 in 2004 je bil namreč to v prvi in zadnji vladi Antona Ropa, ki je po umiku Janeza Drnovška iz izvršilne veje oblasti na mesto predsednika republike prav s svojim predsednikovanjem Vladi in takrat daleč največji Liberalni demokraciji Slovenije tudi najbolj zaslužen, da je LDS postala in danes končala kot povsem marginalna politična stranka. Finančno ministrstvo je tudi takrat sodilo v interesno sfero takrat največje vladne stranke LDS, Dušan Mramor pa je pred in po tem zasedal še vrsto prvorazrednih politično-strokovnih funkcij domače države, zato le ni in ne more biti povsem brez odgovornosti za zatečeno javno-finančno razsulo, s katerim se je prioritetno primorana spopasti prav nova politika, ki naj bi jo poosebljali Miro Cerar in somišljeniki.

V prelomnih osamosvojitvenih letih od 1989 do 1991 je tako Dušan Mramor bil član sveta Narodne banke Slovenije in član upravnega odbora A Banke, od 1990 do 1994 podpredsednik upravnega odbora SKB banke in član Odbora za sprejem Ljubljanske borze. V obdobju prvega vala privatizacije in tajkunizacije Slovenije od 1994 do 1999 pa predsednik strokovnega sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev in svetovalec Ministra za finance. V obdobju od 1997 do 2001 je bil član strateškega sveta predsednika vlade Republike Slovenije, v obdobju 2008 do 2012 član strateškega sveta predsednika republike in v obdobju 2013/2014 podpredsednik Sveta za razvoj predsednice vlade Republike Slovenije.

Ko je sicer dr. Dušan Mramor prvič prevzel finančno ministrstvo leta 2002, je bil javni dolg Slovenije še pri 37-ih odstotkih BDP, danes pa je ta resnici na ljubo že pri 79-ih odstotkih BDP, toda seznam vseh za davkoplačevalski račun opravljanih funkcij dr. Mramorja od nastanka samostojne države Slovenije naprej pove, da gre le za človeka, ki vsekakor je sokreiral zgrešene finančne politike in odločitve, zaradi katerih danes smo, kjer smo oziroma zaradi katerih so Slovenijo samo v zadnjem letu na lestvici konkurenčnosti svetovnih gospodarstev prehitele države, kot so Madžarska, Jordanija, Kolumbija, Črna Gora, Vietnam in Gruzija, že od predlani pa je vsaj kar se konkurenčnosti tiče od domovine na boljšem celo Makedonija.

Gotovo eden ključnih izzivov katerekoli že izvršne oblasti v domači državi tako mora biti, kako preobrniti ta negativni trend zadnjih petih let, po katerem je Slovenija iz 27. mesta svetovne lestvice konkurenčnosti v letu 2009 nazadovala na 70. mesto v letu 2014, v katerem je pri stabilnosti bank Slovenija prepričljivo na zadnjem 144. mestu med 144 v lestvico vključenimi državami, posojilo pa je glede na lestvico Svetovnega gospodarskega foruma težje kot na domači strani Alp dobiti le v Iranu, Libiji, Mongoliji in Mjanmaru. Toda tako to gre. Zaenkrat pravzaprav edina znana ministrska izbira iz neposredne kvote Stranke Mira Cerarja in somišljenikov, da naj nov finančni minister bo ponovno dr. Dušan Mramor, še posebej glede na njegovo svetovalno zgodovino številnim dosedanjim predsednikom in eni predsednici vlade sama po sebi pač ne daje prav nikakršnega zagotovila, da bi se naj kaj v konkretnem vsebinskem vodenju izvršilne oblasti države vsaj na finančnem področju v prihodnje tudi dejansko spremenilo. Začetek prihodnjega tedna in preostali nabor kadrovskih rešitev iz kvote SMC, ki bodo predvidoma kar v paketu predstavljene v ponedeljek, pa bi znal dati odgovor tudi na vprašanje, ali bo podobno tudi na vseh preostalih resorjih, ki so si jih kot področje lastnega interesnega vpliva zase obdržali mandatar Miro Cerar in somišljeniki.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z novo politiko, a starim političnim kadrovanjem mandatarja Mira Cerarja in somišljenikov v zobeh poskrbel Tomaž Z.