Vse dnevnoinformativne oddaje nacionalne televizije so od ponedeljka, 31. avgusta, od 19.00 ure naprej v novi preobleki. In če vsaj vizuelno rednim gledalcem hrvaške javne televizije prenova napovednih špic dnevnoinformativnih oddaj TV Slovenija sama po sebi pač ne predpostavlja kak še nevideni višek oblikovalske ustvarjalnosti, je originalnost tokratne prenove zagotovljena vsaj kar s domačo slovensko himno napitnico v njihovi glasbeni podlagi. Toda da prenova dnevnoinformativnih oddaj pač ni zgolj izgledno površinska, pač pa tudi vsebinsko globinska same po sebi potrjujejo druge programske in kadrovske rešitve aktualnega vodstva nacionalne televizije.

Televizija Slovenije, še posebej pa njen segment dnevnoinformativnega programa bi sicer nekatere spremembe vsekakor nujno potrebovala, toda spremembe, ki jih ponujata povsem v skladu z za časa prve Janševe vlade v državnem zboru sprejetim Zakonom o Radioteleviziji Sloveniji s strani generalnega direktorja Marka Filija nastavljena direktorica TV Slovenija Ljerka Bizilj in njej absolutno podrejena odgovorna urednica informativnega programa Jadranka Rebernik pač ne dajo niti slutiti, da gre za kakršen koli dvig kakovosti informativnega programa nacionalne televizije, kar je ob imenovanju novih urednikov kot njihovo prvo nalogo napovedala direktorica TV Slovenija. Res sicer je, da je Jadranka Rebernik kot edina od treh kandidatov prijavljenih na razpis tudi prejela podporo uredništva, kar pa več kot o njej, sicer edini redno zaposleni prav v uredništvu informativnega programa nacionalne televizije, pove o preostalih dveh kandidatih, sedaj uredniku dnevnoinformativnega programa na Radiu Slovenija Mihi Žoržu in v arhivih RTV Slovenija zaprašenemu nekdanjemu samooklicanemu vojnemu dopisniku POP TV Valentinu Arehu.

Kljub temu da je direktorica TV Slovenija Ljerka Bizilj na začetku leta od novih urednikov pričakovala bistveno več poglobljenih programskih vsebin, saj da mora biti Radiotelevizija Slovenije kot javni servis kredibilna in zanimiva, je glavni vtis ta, da gre predvsem in zgolj za osebno-politično motivirane notranje reorganizacije s ciljem nadaljnje komercializacije in banalizacije nacionalnega tv programa. Tako so tudi iz RTV Slovenija uradno sporočili, da se po tokratnem dolgem in vročem poletju v tv program vračajo številne oddaje informativnega programa. Toda nekatere, kot sta denimo oddaji Odkrito in Točka preloma, bodo po novem v istih terminih namesto na dosedaj za te vsebine primarnem prvem programu predvajane na vseeno manj gledanem in dostopnem tretjem parlamentarnem programu nacionalne televizije.

Nekatere med oddajami informativnega uredništva, ki sicer ostajajo na prvem televizijskem sporedu, pa bodo v vsebinskem in nekaterih primerih tudi kadrovskem smislu vendarle bistveno drugačne, kot so bile do odhoda na pravkar minule počitnice. Med njimi prednjači oddaja Tarča, ki jo sicer bo še naprej bolj ali manj posrečeno vodil Boštjan Anžin, urejevali pa v nacionalnem televizijskem smislu prekaljeni urednici Mojca Pašek Šetinc in Nataša Rijavec Bartha, toda za ponujanje konkretnih predlogov za reševanje aktualnih tem z različnih področij ter kakovostnih in poglobljenih soočenj z zanimivimi ter kompetentnimi gosti bo po novem na voljo skoraj pol manj programskega časa.

Predvsem po zaslugi kot samostojne oddaje ukinjene Slovenske kronike se predvsem vsebinske spremembe, ki pa že na prvi pogled posebne poglobljenosti pač ne zagotavljajo, obetajo tudi v TV Dnevniku, katerega urednik bo - pa naj stane kar hoče - postal utemeljitelj mrhovinarskega žurnalizma v oddaji Svet na kanalu A ter v prostem času neuspeli kandidat za župana ter v trajajočem mandatu občinski svetnik v Bohinju Bojan Traven. Slovenska kronika je sicer res bila bolj gledana od TV Dnevnika, toda to samo po sebi še pač ne pomeni, da je njena priključitev ta pravi recept, s katerim se bo dejansko kaj zvišala gledanost celotnega slota dnevnoinformativnega programa med 19.00 in 20.00 uro na nacionalni televiziji.

Številne odzive domačih gledalcev, pa tudi stanovskega društva novinarjev, pa sprožajo tudi posamezne načrtovane kadrovske spremembe, v kateri bodo, pa naj bo to naključno ali ne, kratko potegnili predvsem novinarji in uredniki, katerih priimki se zaključujejo na -ič. Iz prve linije voditeljev osrednje dnevnoinformativne oddaje oziroma TV Dnevnika vodstvo umika v zadnjih nekaj letih pravzaprav eno redkih novih in mlajših v domačem tv svetu uveljavljenih voditeljic - Jeleno Aščič. Iz mesta urednice Globusa je razrešena dolgoletna novinarka zunanjepolitičnega uredništva Helena Milinković, ki jo bo na uredniškem položaju nadomestil pač bolj domače trdo č-jevski Igor Jurič. Iz RTV Slovenija in njenega zunanjepolitičnega uredništva pa se bo zaradi napovedanega nepodaljšanja trajne avtorske pogodbe z 30.09. 2015 poslovil še sicer dolgoletni sodelavec Aktualno-politične redakcije Radia Študent Erik Valenčič.

Kljub temu da je vodstvo RTV Slovenija v sestavi generalni direktor Marko Fili, direktorica televizije Ljerka Bizilj in njej absolutno podrejena odgovorna urednica informativnega programa Jadranka Rebernik že napovedalo, da bodo jutri ob 12.00 na Kolodvorski stopili pred novinarje in odgovarjali na njihova vpršanja, se je na javno mnenje Društva novinarjev Slovenije, da gre pri zadnjih potezah vodstva TV Slovenija za korak nazaj oziroma za nov prispevek k njegni destabilizaciji in nižanju standardov, z odgovorom Radiotelevizije Slovenija že odzval njen generalni direktor Marko Fili. Njegov prispevek pravzaprav pa napad na osrednje stanovsko društvo novinarjev v državi pa sam zase pritrjuje tezi, kako zelo za osebno politično motivirane spremembe gre. Toda tako to gre. Ko se po tako imenovanemu Grimsovemu zakonu o RTV politično nastavljeni generalni direktor začne sklicevati na uredniško avtonomijo, to zgolj pomeni, da te avtonomije in novinarske neodvisnosti na RTV že dolgo več ni in da se TV Slovenija vsebinsko in kadrovsko vrača v čase prve Janševe koalicije in vlade.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z dejstvom , da se TV Slovenija pač vrača in obrača, v zobeh poskrbel Tomaž Z.