Poslanec največje opozicijske stranke Državnega zbora in agent za posebno priložnostne politične provokacije Branko Grims je na današnji tiskovni konferenci predstavil na predsednika Državnega zbora Milana Brgleza naslovljeni predlog skupine poslank in poslancev SDS s prvopodpisanim vodjem poslanske skupine SDS Jožetom Tankom za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije, konkretno pa besedila 103. člena, ki govori o v teh dneh še aktualnih volitvah predsednika republike. Slovenska demokratska stranka, ki v tem drugem krogu predsedniških volitev glede na že videno in izrečeno uradno pač ne more imeti svojega kandidata, kot je to dosedanji predsednik republike Borut Pahor nenazadnje bil na volitvah pred petimi leti, pa predlaga, da bi z ustavnim zakonom dosedaj veljavno ustavno ureditev spremenili in dopolnili tako, da bi se za veljavnost volitev predsednika republike, kot v primeru že pofrizirane referendumske zakonodaje, določila vezanost na volilno udeležbo. Torej volitve za predsednika bi bile veljavne samo, če bo za predsedniškega kandidata glasovala večina in najmanj petina vseh volivcev.

Kot je povedal poslanec Branko Grims, so ob številnih te dni enako razmišljujočih javnih ali zgolj političnih osebnostih na Slovenskem tudi v SDS zaskrbljeni zaradi nizke volilne udeležbe v prvem krogu predsedniških volitev letos. Od skupaj 1.713.762 volilnih upravičencev s stalnim prebivališčem v Sloveniji se jih je prvega kroga udeležilo 758.088, kar je, zgolj če jo primerjamo z udeležbami na referendumih in udeležbo, kot se kaže, da bo v tokratnem drugem krogu, solidna 44,24 odstotna udeležba. Kot pravzaprav naravno in povsem skladno z domačimi demografskimi trendi je največ prišlo največ starejših volivcev, saj je prednjačila starostna skupina od 61 let naprej, najmanj pa je bilo na voliščih prvega kroga predsedniških volitev videti mlajših od 30 let. Že iz dejstva, da se je včerajšnjega prvega dneva predčasnega glasovanja v drugem krogu predsedniških volitev udeležilo zgolj 0,37 odstotka vseh volilnih upravičencev oziroma samo 6411 volivcev, pa je samo po sebi jasno, da bo ta praznik demokracije, na katerem se bosta za naklonjenost volilnega telesa brez omembe večjih vsebinskih razlik spopadla samo dosedanji predsednik Borut Pahor in izzivalec iz Kamnika Marjan Šarec, gotovo pritegnil še rekordnejše manjše število volivk in volivcev.     

Politična intervenca SDS, ki ji sicer ne gre očitati nepravega timeinga, saj smo vendarle v zaključnih dneh volilne kampanje in pred drugim krogom neposrednih volitev predsednika republike, za katerega se že vnaprej ve, pa naj bo to ponovno Borut Pahor ali pač njegov izzivalec Marjan Šarec, da bo izvoljen z rekordno nizko volilno udeležbo, tako predpostavlja, da bi naj po danes sploh prvič predlagani spremembi Ustave, za predsednika republike bil lahko izvoljen le kandidat, ki je prejel večino glasov vseh volivcev in najmanj petino vseh volivcev. In v kolikor ta večina ni dosežena, predsednik državnega zbora preprosto razpiše ponovne volitve za predsednika republike.

Ne glede na to, da imata odločanje na referendumih in volitve predsednika republike sicer res bistveno skupno točko, in sicer da gre na obeh za neposredno odločanje in voljo volivcev, pa je to tudi vse, kar imata skupnega. Medtem ko se v primeru referendumskega odločanja, na katerem kvorum obvezne večine ni izpolnjen, preprosto ne zgodi nič, se v primeru tako nedoslednega preurejanja ustave in volilne zakonodaje predsednika republike, kot jo je danes predstavil Branko Grims in kot so jo skupaj s poslanskimi sopodpisniki SDS naslovili na predsednika državnega zbora Milana Brgleza, lahko zgolj v nedogled ponavljajo ene in iste predsedniške volitve. Toda tako to gre. V tem primeru je funkcijo predsednika republike glede na vso njeno izpraznjenost kakršne koli že ommebe vredne vsebinskosti pač še najbolje kar ukiniti.   

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s pobudo Branka Grimsa in SDS za obvezni kvorum glasov najmanj petine vseh volivcev za predsednika republike v zobeh poskrbel Tomaž Z.