Rian Treanor & Cara Tolmie: Body Lapse
Planet Mu, 2025
Vdih. Izdih. V pljuča in ven. V pljuča in v glavo. Preko ušes in kože in nosu se nabira. Iz glave v okončine, pa spet v pljuča in spet v glavo. V glavo, kjer se kar nekaj časa zadrži, in gre ven. Ven in med vse in povsod naokrog.
Takšno pot ubira zvočna esenca enega najnovejših albumov na področju sodobne avantgardne elektronske glasbe, naslovljenem Body Lapse, ki sta ga pripravila angleški producent, zvočni umetnik in razvijalec računalniške glasbe Rian Treanor ter škotska umetnica, glasbenica, pedagoginja in raziskovalka naveze med telesom in vokalom Cara Tolmie. Gre za zadnji dodatek k Treanorjevemu plodovitemu opusu, ki obsega eksperimentalno zvočno umetnost s področja generativne in sistemske računalniške glasbe. Na sceni britanske elektronike smo ga lahko prvič zasledili pred desetimi leti z EP-jem A Rational Tangle, ki je izšel pri založbi The Death of Rave. Takrat še z imenom svojega očeta, priznanega eksperimentalnega producenta računalniške glasbe Marka Fella, zaznamovani Rian je z njim naznanil svoj pointilistični pristop in hiperkromatično oblikovanje zvoka, ki sta se z leti le še utrdila in nadgradila. Na kratkometražnem prvencu je raziskoval odvode in premikal mejnike garaga in techna, kmalu pa ga je ustvarjanje poneslo v smer IDM-a, glitcha, footworka, UK bass linije in vzhodnoafriških lokalnih plesnih žanrov, kakršen je singeli, v mešanico, ki jo najlažje označimo z izrazom deconstructed club oziroma predrugačena klubska glasba.
Ker se je delo ustvarjalca pod recenzentskim peresom sodelovca te frekvence znašlo natanko pet let po zadnji presoji Treanorjeve stvaritve, se bomo na tej točki navezali nanjo s premislekom o plošči File Under UK Metaplasm. Vanjo je Jaša Bužinel vključil takrat odmeven in še danes izredno relevanten esej Simona Reynoldsa The Rise of Conceptronica. V njem avtor sodobna raziskovanja znotraj elektronske glasbe opredeli kot intelektualizacijo in institucionalizacijo žanra, kot konceptroniko. Ta se znajde v središču akademskega diskurza in nastaja zavoljo raziskovanja konceptov ali estetskega eksperimentiranja. Glasba lahko zaradi premikanja mej v destruktivne ekstreme postane izzivalna, domiselna ali pa samo burleskno pretirana. V vsakem primeru pa je njen glavni pomen v premisleku in ne več le preprostem oblikovanju plesne energije. In spet v glavo. V glavo, kjer se kar nekaj časa zadrži, in ven.
Treanor je znan po spretnem ohranjanju značilne energičnosti plesnega žanra in preprosti dostopnosti užitka ob slišanem radikalnim raziskovanjem računalniških kompozicij navkljub. Tokratno sodelovanje z na Švedskem živečo škotsko poetičarko, pedagoginjo in telesno–vokalno raziskovalko Caro Tolmie pa predstavlja nekolikšen odklon od izvornosti in resen premik h konceptroniki, poetroniki in drugim akademskim -tronikam sodobnosti. Ploščo zaznamuje raziskovanje zavoljo raziskovanja. Uporabljeni elektronsko žanrski pristopi so večinoma le orodje za doseganje albumskega koncepta, za oblikovanje telesne glasbe. Kinetičnost glasbenega izraza in doseganje plesne energičnosti delujeta postransko, a zaradi spretnega producentskega navigiranja med grajenjem ritmike in njeno destrukcijo vseeno prevladata nad zapadom v eksperimentalni esteticizem. Vdih. Izdih. V pljuča in ven. V pljuča in v glavo. Preko ušes in kože in nosu se nabira.
Telesna glasba predstavlja preplet vokalnega in telesnega odziva na slišane računalniške kompozicije, kar predstavlja področje Carinih dolgoletnih raziskovanj. V sklopu doktorskega študija namreč preučuje soodvisnost vokala in telesa, v kateri se bodisi potrjujeta ali si nasprotujeta. Raziskovanje vključuje niansirane vokalne ponovitve, tehniko internega petja, nečloveške piske, čustvene krike, igre s sapo in Björkovsko ekspresivno zavijanje, ki se popolnoma zlijejo z elektronsko okolico in predstavljajo samo še enega od fragmentiranih semplov. Telo kot osrednji pojem je izraženo tudi s poetično izpovedjo o nadrealističnem raziskovanju telesa v komadu Ereh Ma I, ob kateri se zaposlijo naše misli, ko skupaj z besedami raziskujemo svoje telo. Mestoma pa je poanta predana posredno preko opazovanja lastnega telesa, ki poplesava in se energično odziva na visokokinetične plesne gruve, oblikovane z računalniškimi staccati v Treanorjevih ritmičnih mutantih As The Unified Field Bursts in My Little Loophole. Album tako doseže svoj namen in preda osrednji koncept – telo. Iz glave v okončine, pa spet v pljuča.
Esejist Simon Reynolds svoj zapis zaključi z opredelitvijo pomena konceptronike. Opiše ga kot željo po oblikovanju jasnega manifesta emancipacije in solidarnosti znotraj glasbe ter kot željo o združitvi kritičnega izraza z ekstatično skupnostjo plesne kulture. Ustvarjalcema je s ploščo Body Lapse to tudi uspelo. Čeprav celota zaradi raziskovalne nravi in dejstva, da je bila prvotno oblikovana kot improvizacijski set, namenjen izvajanju v živo, ne deluje koherentno in mestoma tiste bolj minimalistične brezritmične kompozicije presekajo poslušateljski tok, se v oceanu tega albuma nahajajo plesni biseri, ki bodo enako svetlo sijali v akademski dvorani in v nočnem klubu. V glasbo se lahko poglobimo in v njej raziskujemo vokalna odzvanjanja različnih telesnih kontorzij ali dihalnih tehnik, široko paleto zvočnih modulacij, oblikovanih z jezikom Max/MSP, in privlačno prepletanje za Riana Treanorja značilnih žanrskih vplivov. Lahko pa v vznemirjajočih ritmih in igrivih gruvih preprosto samo uživamo.
Tolmie in Treanor sta svojo željo po preučevanju, razvijanju in raziskovanju telesa, vokala in meja elektronike obogatila z izjemnim poznavanjem klubske scene in računalniške muzike z vsemi podzvrstmi. Oblikovala sta izzivalno zbirko prešerne in prodorne glasbene vsebine. Naše skrbi o pretirani intelektualizaciji v luči jasno začrtanega raziskovalnega koncepta se z vsakim posrečenim ritmičnim vzorcem in spretno uporabljenim vokalnim semplom razblinijo. Odprti in vabljivi zveni goste nadrobljene elektronike nas spodbudijo h gibanju, artistični vokalni kriki pritegnejo našo pozornost, trenutki lahkotnih zvočnih nizov pa v nas spodbudijo katarzično sprostitev. Telesna glasba, avantgarda in albumska -tronika s tem domiselnim komponiranjem postanejo dostopne sleherniku. Vsakomur ponudijo premislek, od njega zahtevajo pozornost in mu vlivajo poživitev. Slišano nas prepoji, prevzame in gre ven. Ven in med vse in povsod naokrog.
Dodaj komentar
Komentiraj