Več za topove, spet manj za kulturo?

Mnenje, kolumna ali komentar
27. 7. 2022 - 16.00

Čeprav tega na spletnih straneh aktualne vlade in ministrstva za finance trdno v rokah v vsej novejši politični zgodovini osamosvojene Republike Slovenije največje parlamentarne stranke Gibanje Svoboda, ni zaznati oziroma za prebrati, bo že držalo – kot za zdaj na podlagi očitno še neuradnih sprememb proračunskih dokumentov za leto 2022 in leto 2023 poročajo v časniku Delo – da je bila zadnja seja vlade in koalicije strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati ter Levica burna in da se je zavlekla v pozno popoldanske ure, saj je prav prvi javno-finančni razrez, o katerem bodo po napovedih alfe in omege aktualnega političnega projekta oziroma koalicije pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti, Roberta Goloba, poslanke in poslanci koalicije odločali še v tej z referendumi po zaslugi največje opozicijske stranke SDS zaznamovani politični jeseni, ta po katerem bo sploh prvič moč soditi o vsebinskih razlikah v namerah in delovanju aktualne, torej Golobove, in prejšnje, torej Janševe oblasti.

Toda če je za verjeti prvim številkam iz tega prvega predloga sprememb proračunskih dokumentov za to in prihodnje leto, ki so jih pripravili na finančnem ministrstvu Klemena Boštjančića, ki tako kot resor, ki ga vodi, je iz kvote Gibanja Svoboda, in o katerih so tudi tako težke besede padale na zadnji seji vlade minuli četrtek, da je ta lahko zaenkrat zgolj sklenila, da bo ministrstvo za finance dokončen predlog obeh proračunskih dokumentov pripravilo šele tam enkrat po počitnicah oziroma do jeseni, se prve politične prioritete ne še celotne vlade in koalicije Roberta Goloba, pač pa zgolj njenega finančnega ministra zaenkrat in nekako na prvi pogled od prioritet prejšnje Janševe vlade pravzaprav in v vsebinskem smislu veliko niti ne razlikujejo.

Tako kot je to že standardno, da ne rečem tradicionalno tako v časih samooklicanih levih kot v politični praksi preverjeno desnih Janševih vlad, naj bi največji prejemnik javno-finančnih proračunskih sredstev v tem in prihodnjem letu ostalo kar ministrstvo za finance, kot nenazadnje predlagatelj vsakokratnih proračunskih dokumentov ali njihovih sprememb. Tudi sicer bi naj bilo nosilcem politične moči pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti v tem mandatu na voljo in na razpolago 14,4 milijarde evrov, kar je osem odstotkov več od trenutno predvidenega in celo tri in pol odstotka več, kot je država tudi dejansko porabila v lanskem letu 2021. Torej grobo rečeno javno-finančne razmere ostajajo relativno ugodne oziroma bistvenega poslabšanja razmer še ne beležimo oziroma pričakujemo.

Zato so iz posameznih javno-finančnih potez, ki jih v imenu vlade in koalicije Roberta Goloba ter strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica načrtujejo na finančnem ministrstvu pred vstopom v aktualno politiko zgolj podjetnika brez širših makroekonomskih izkušenj Klemena Boštjančiča, še toliko bolj razvidne prav vsebinske poteze oziroma javno-finančni načrti nove vlade, iz katerih bomo šele lahko na podlagi številk preverljivo sodili, kako in ali sploh se bo ta vlada v politično vsebinskem smislu razlikovala od politik prejšnje tretje in poslednje Janševe koalicije ter vlade.

Tako drugi največji porabnik državnih sredstev v prihodnjih dveh letih glede na prve predloge z ministrstva za finance, ki jih bo glede na politično nezadovoljstvo v koalicijo očitno do jeseni še treba nekajkrat spremeniti, sicer ostaja ministrstvo za izobraževanje, a bo za razliko od ministrstva za obrambo, ki se mu v skladu z mednarodnimi obljubami na srečanju severnoatlantskega pakta Nato prvič predsednika vlade Roberta Goloba in na veliko veselje prvič obrambnega ministra Marjana Šarca brez heca že prihodnje leto obeta dodatnih pet odstotkov, ministrstvo nekdanjega rektorja ljubljanske Univerze Igorja Papiča deležno odstotka manj sredstev, kot sta ga denimo za njegovo delovanje in tekoče stroške predvidela prejšnji finančni minister Andrej Šircelj ter Janševa koalicija in vlada.

Glede na osebne preference predsednika vlade in politične alfe ter omege aktualne vlade in koalicije Roberta Goloba, pa tudi kot posledica že – torej za časa prejšnje koalicije in vlade ter v vsej politični zgodovini te funkcije pač najbolj neokoljskega ministra Andreja Vizjaka – odobrenih projektov s strani Evropske komisije in drugih inštitucij Evropske unije, bi Vlada Roberta Goloba, pravzaprav pa zgolj njen finančni minister Klemen Boštjančič – kdo ve ali tudi z zaenkrat še pač tiho podporo predsednika vlade – z rebalansom razpoložljiva sredstva kar za 31 odstotkov povečal ministrstvu za okolje in prostor, ki je tako kot njegov minister ter nekdanji tolminski župan Uroš Beržan, kako nenavadno, prav tako iz kvote največje vladne in državnozborske stranke Gibanje Svoboda. Medtem ko se naj bi kar za šest odstotkov po predlaganem rebalansu in javno-finančnih prioritetah aktualnega finančnega ministra Klemena Boštjančiča iz ta čas glavne stranke Gibanje Svoboda zmanjšal proračun za ministrstvo za kulturo, ki se je v prejšnji koaliciji in Janševi vladi pod umnim vodstvom Vaska Simonitija v javno-finančnem smislu okrnilo zgolj na ministrstvo za kulturno dediščino. Toda tako to gre. Številke prvih sprememb proračunskih dokumentov za to in prihodnje leto, o katerih zaenkrat poročajo zgolj v Delu, na spletnih straneh ministrstva za finance ali vlade pa so zaenkrat vsaj še kot uradna gradiva nedostopne, so že po zaslugi koalicijske neusklajenosti oziroma protestov strank Socialni demokrati in Levica vse prej kot pa končne, ne glede na to njihovo, nemara tudi zgolj političnemu šokiranju koalicijskih partneric namenjeno začasnost, pa vseeno kažejo kam pes oziroma tokratni finančni minister po osebnem izboru in volji predsednika vlade Roberta Goloba javno-finančno taco moli. Smer, ki pa jo zaenkrat nakazuje, pa se od neoliberalnih usmeritev prejšnjega finančnega ministra ter tretje in poslednje koalicije ter vlade Janeza Janše pravzaprav v vsebinskem smislu kaj bistveno še pač ne razlikuje.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z dejstvom, da se prvi osnutki javno-finančnih prioritet aktualne vlade v mnogočem od prejšnje v vsebinskem smislu pravzaprav ne razlikujejo, vse dokler bo denimo spet manj za kulturo, v zobeh poskrbel Tomaž Z.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness