71 poslank in poslancev Državnega zbora je na današnji izredni seji ponovno brez omembe večje javne razprave podprlo Predlog sklepa o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi, za katerega se je na pobudo prvopodpisanih članov Uredništva Radia Študent in več kot 2500  sopodpisanih v ponedeljek 2. novembra pričel 35 dnevni rok za zbiranje potrebnih 40.000 podpisov volivk in volivcev v podporo zahtevi za razpis tega zakonodajnega referenduma. Kljub temu da ostaja vnaprej negotovo, ali bi pobudo prvopodpisanih in sopodpisnikov s potrebnimi na Upravnih enotah overjenimi podpisi do nedelje 6. decembra res podprlo nad občo militarizacijo družbe in države vendarle zaskrbljenih 40.000 sodržavljank in sodržavljanov in bi do referenduma o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi, ki slovenski vojski pri širšem varovanju meje na območju celotne države omogoča samostojna policijska, civilnorepresivna pooblastila, res prišlo, današnja odločitev v Državnem zboru potrjuje, da tega tveganja v tem trenutku politična kasta na Slovenskem z izjemo Združene levice nase pač ni pripravljena prevzeti.        

Eden od najpogostejših očitkov pobudnikom zakonodajnega referenduma z referendumskim vprašanjem: Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o dopolnitvi Zakona o obrambi, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel dne 21. 10. 2015, je bil in je, da jim gre predvsem za proceduralno zavlačevanje, kar je gotovo v neki meri povsem upravičeno, saj je bil prvobitni namen pobudnikov referenduma, da se o po nujnem postopku sprejetih dopolnitvah Zakona o obrambi, s katerimi se v temeljih spreminjata položaj in vloga vojaških obrambnih sil države, vendarle opravi vsaj neka bolj poglobljena javna razprava. Če pogledamo primer na današnji dan zaradi določitve samega datuma za še pred Božičem in na 20. decembra prav tako aktualnega referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, gre pravzaprav za identično situacijo oziroma proceduralno zavlačevanje, da do uveljavitve zakona ne bi prišlo, ki pa ga v tem primeru pobudnikom tega referenduma pač nihče ne očita.  

Toda ne glede na to, da je proceduralno zavlačevanje prav s pravnim redom Republike Slovenije predviden način, kako vsaj javno izraziti nestrinjanje z vsebinskimi podtoni spreminjanja obrambne zakonodaje in podeljevanja dodatnih  civilnorepresivnih pooblastil zanje neusposobljenim slovenskim vojakom in vojakinjam kot odgovor na humanitarno krizo beguncev na južni in severni meji, ki se ga v slovenskem političnem prostoru v poosamosvojitveni zgodovini kar se da često poslužujejo predvsem na slovenski politični desnici, je očitno, da se je v tem trenutku predvsem za taktiko zavlačevanja malo da ne v en glas enotno odločila tudi vsa parlamentarna politika. Kljub temu da se je pod predlog sklepa o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi podpisalo 84 poslancev in poslank Državnega zbora, kar samo po sebi priča, da je pobuda poskrbela vsaj za v domačem političnem prostoru redko videno strankarsko enotnost, iz katere ta čas ven štrli zgolj Združena levica, pa ta vendarle temelji na nekoliko za lase privlečeni razlagi leta 2013 popravljene domače Ustave.

Glede na 24. maja 2013 uveljavljeni Ustavni zakon o spremembah 90., 97. in 99. člena Ustave je namreč s prvo alinejo drugega odstavka spremenjenega 90. člena določeno, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitve obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. Ker kljub temu da je v to na Slovenskem prepričano veliko ljudi in tudi posameznih politikov, pri begunski krizi le ne gre za posledico naravne nesreče, ključni dilemi ostajata, ali gre za obrambo in varnost države. Tako predlagatelji prepovedi referenduma kot opozicija, koalicija in vlada še naprej vztrajajo, da gre pri aktualni begunski in migrantski krizi za najprej varnostno in ne za najprej humanitarno vprašanje, kot opozarjajo pobudniki referenduma Proti militarizaciji.

O tem, kdo ima prav oziroma ali je begunska kriza najprej humanitarno ali res predvsem varnostno vprašanje, bo sicer zadnjo besedo reklo Ustavno sodišče, ki pa bo vendarle presojalo prav danes v Državnem zboru sprejeto in potrjeno politično argumentacijo, zakaj da je potrebno razpis tega zakonodajnega referenduma zavrniti. Po mnenju ustavne večine Državnega zbora razpis referenduma o Zakonu o dopolnitvah Zakona o obrambi ni dopusten, ker ta predstavlja zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev varnosti v smislu prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave. Toda temu je lahko tako zgolj v primeru, če pristajamo na domnevo, da je Republika Slovenija na svojem pa čeprav na meji s Hrvaško dokončno še nedoločenemu ozemlju res napadena in ogrožena, kar nas in vas že od pojava prvih beguncev na slovenskih mejah prepričujejo tako domoljubi in janševiki kot moderni centraši ter celo samooklicano levi socialni demokrati.

Ne glede na to, kako in s kakšno večino bo zadnjo v zadevi o nujnosti ali nepotrebnosti podeljevanja dodatnih civilnorepresivnih pooblastil slovenski vojski reklo domače Ustavno sodišče, pa bo to vsaj iz ustavnopravnega vidika do sedaj jasne razmejenosti pristojnosti med slovensko vojsko in policijo pred zahtevno nalogo. Predlagatelji zavrnitve referenduma in zagovorniki dopolnitev Zakona o obrambi so namreč danes sprejeli sklep, v katerem črno na belem celo bolj jasno kot v samem predlogu Zakona o dopolnitvi Zakona o obrambi piše, da ga je bilo potrebno sprejeti, da bodo pripadniki Slovenske vojske lahko samostojno izvajali policijska pooblastila pri izvajanju nalog zagotavljanja varnosti na celotnem ozemlju Slovenije, ki je sicer v pristojnosti policije, kar pač samo po sebi pritrjuje tezi, da se slovenska država in družba dodatno militarizirata. Toda tako to gre. Tako pač bo dokler bo družbeno in zakonsko povsem sprejemljivo z begunci še naprej plašiti in strašiti ljudi.   

ODPOVED: tudi za tokratni N-euro moment sem z novo civilizacijsko dilemo pred domačim Ustavnim sodiščem, in sicer ali so begunci na južnih in severnih mejah varnostno ali humanitarno vprašanje, v zobeh poskrbel Tomaž Z.