V domači republiki sicer tik pred božičem, vsakega 23. decembra, praznujemo, pravzaprav pa bolj obeležujemo dan ustavnosti, saj naj bi se 23. decembra 1991 Slovenija osamosvojila tudi v pravnem smislu, ko je bila sprejeta ustava samostojne Slovenije kot temeljni in najvišji splošni pravni akt, ki pa se ga 34 let pozneje na Slovenskem pač ne držijo več ne posvetne in ne cerkvene oblasti. Najprej je dan pred dnevom ustavnosti na v domačih klerikalnih krogih že prav tako tradicionalni maši za domovino ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki je sicer na vrsti dan po božiču, ljubljanski nadškof Stanislav Zore v stolnici svetega Nikolaja predstavnikom vlade in samemu Robertu Golobu, soprogu predsednice republike Alešu Musarju, predsedniku državnega sveta Marku Lotriču ter odposlancem parlamentarne opozicije v obraz povedal, da rimskokatoliška cerkev ustavnopravno zagotovljene pravice žensk do svobodnega razpolaganja s svojim telesom in lastnimi reproduktivnimi pravicami v Republiki Sloveniji ne misli upoštevati ter spoštovati. Nato pa je še danes in en dan po dnevu ustavnosti, ki so ga kljub ocenam o nazadovanju demokracije in pravne države praznovali zgolj na ustavnem sodišču, to brez dlake na jeziku in enega samega glasu proti sporočilo, da se na določbe ustave pravzaprav požvižga tudi aktualna vlada oziroma izvršna in zakonodajna veja oblasti, saj da je del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravstvenim delavcem onemogoča delo pri zasebnikih, neustaven. 

Čeprav je ustavno sodišče zaenkrat zgolj z delno odločbo odločilo le o delu pobude, ki se je nanašala na dodatno delo zdravstvenih delavcev, zaposlenih v javnih zavodih, in na delo zdravstvenih delavcev, ki so samostojni podjetniki, ter bo o preostalem delu pobude, ki se nanaša na več drugih določb zakona o zdravstveni dejavnosti odločalo posebej in naknadno, bi lahko – če bi komu bilo kaj do same ustave in z njo povezanega dneva ustavnosti – najprej izvršna in nato zakonodajna oblast strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica ustavno pravnost posameznih odločb, na katere je sicer opozarjala tudi zakonodajna služba državnega zbora, preverili predhodno in bi se tako izognili tako tej predbožični zaušnici ustavnega sodišča, da so ravnali protiustavno, kot posledičnim izjavam ministra in sokoordinatorja vladne Levice Luke Mesca, da odločitev ustavnega sodišča ne pomeni, da je ločnica med javnim in zasebnim zdravstvom neustavna, ampak da jo je potrebno zgolj bolje oziroma vsaj tako dobro argumentirati, da bo prestala ustavno presojo. 

Ne glede na to, da se je sicer tudi nadškof Zore v politični pridigi maše za domovino, na kateri sta med drugimi tradicionalnimi udeleženci najbolj izstopala in nekako tudi z največ politične bolečine litanije poslušala predsednik vlade iz največje vladne stranke Gibanje Svoboda Robert Golob ter minister za gospodarstvo, turizem in šport ter predsednik druge največje vladne stranke oziroma socialnih demokratov Matjaž Han, skliceval na to, da so se ljudje na Slovenskem pred 35 leti plebiscitarno odločili, da hočejo živeti v samostojnosti in demokratični, ponavljam, demokratični državi, ki je sicer ni brez temeljnega akta oziroma ustave, se je s političnim napadom na ustavno zagotovljeno pravico do splava konec leta 2025 pač pokazalo, da za rimskokatoliško cerkev po besedah Franca Rodeta ta sramotni člen in s tem tudi prav tako ustavno določena sekularnost oziroma ločenost cerkve od države pravzaprav ne veljata. 

Že ob božičnici, s katero se je sicer postavljal predsednik vlade Robert Golob, se je sicer zdelo, da tudi v tej vladi pihajo predvsem na čustva rimskokatoliških volivk in volivcev, pa čeprav je iz podatkov neodvisnih inštitucij razvidno, da tudi pri nas število verujočih pada, da za levosredinske stranke zaradi religiozne pripadnosti volivcev in politikov desnice volijo tudi drugače verujoči in predvsem vsi neverujoči. Kar pa se je potem nekako vendarle rešilo s tem, da zakon ne govori o ustavno diskriminirajoči in zgolj osrednjo versko skupnost favorizirajoči božičnici, ampak o za nikogar žaljivem ali vsaj zaenkrat še ustavno spornem zimskem regresu. Toda tako to gre. Ker se je v bran pravici do splava – ki so jo na iniciativo slovenskega Inštituta 8. marec in ne glede na politično desno večino prepričljivo podprli poslanci Evropskega parlamenta – in proti politični pridigi ljubljanskega nadškofa Zoreta med vsemi parlamentarnimi strankami oglasila zgolj najmanjša vladna stranka Levica, je samo po sebi jasno, da se neustavna politična sporočila in ravnanje ne glede na Ustavo Republike Slovenije in včerajšnji dan ustavnosti celo z živo navzočnostjo vrha oblasti na maši za domovino zgolj enako verujočih tolerira tudi, ko naj bi bile v od cerkve pač ločeni državi na oblasti samooklicano levosredinske politične sile.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z dejstvom, da nas pred cerkveno in posvetno oblastjo v državi Sloveniji varujeta dan ustavnosti in ustava, v zobeh poskrbel Tomaž Z. 

Vir: ZRC SAZU