Cerar na službenem potovanju

Cerar na službenem potovanju

Mnenje, kolumna ali komentar
digitalni kolonializem
1. 12. 2015 - 16.00

Premier Miro Cerar se je v nedeljo udeležil vrha EU-Turčija v Bruslju, ki je bil namenjen reševanju begunske krize. Turčija je bila s tremi miljardami evrov in odprtjem pristopnih pogajanj za vstop v EU nagrajena za sestrelitev ruskega letala, ukinitev brezvizumskega režima z Rusijo pa bo nadomestila uvedba brezvizumskega režima z EU. Nikogar ni zmotil umor kurdskega aktivista za človekove pravice in onemogočanje njegovega pogreba v Dyarbakirju, je pa premiera Cerarja na srečanju zmotilo predsrečanje ožje skupine, ki se je v preteklosti že tajno dogovarjala glede mini-schengenskega območja. Zmotilo ga je dejstvo, da Slovenija ni del ožje skupine in ne sama ožja skupina kot taka.

A premier ima pred sabo cel teden možnosti za dvig načetega ega. Skupaj z delegacijo, ki jo sestavljajo predstavniki gospodarstva, javne uprave in izobraževanja se namreč mudi na delovnem obisku v Združenih državah Amerike, v štirih dneh pa bo opravil kar enajst fototerminov. Srečal se bo z vodilnimi predstavniki informacijsko telekomunikacijskih multinacionalk IBM, Oracle, EMC, Microsoft in Cisco, v prostorih slovenske cerkve svetega Cirila na Manhattanu bo obiskal tamkajšnjo slovensko skupnost, ustavil pa se bo tudi na univerzah v Washingtonu in Stanfordu.

Še pred desetletjem so, kot razkrivajo Wikileaksove diplomatske depeše, ameriški politiki in lobisti za dodatno podporo svojim investicijam prihajali v Slovenijo. Govora je o diplomatski depeši iz leta 2004, ki pravi, da je takratni minister za informacijsko družbo Pavel Gantar osebno posredoval pri Agenciji za telekomunikacije, da ni zavrnila pritožbe ponudnika mobilne telefonije Vega na podlagi proceduralnih napak, ter posebnemu predstavniku ameriške vlade za komercialne in poslovne zadeve Franku Mermoudu, ki je reševal nasedlo investicijo, zatrjeval, da je slovenski trg dovolj velik za tri ponudnike mobilne telefonije.

Po novem slovenska kompradorska elita sama odrine čez Atlantik z vprašanji o tem, kako lahko čim bolje služijo ameriškim ekonomskim interesom. Seveda je vse skupaj zavito v visokoleteče besede o tehnološko razviti družbi, katerim smo namenili delček pozornosti. Spet je govora o luči, v kateri lahko zasije "Slovenija kot referenčna država in aktiven akter digitalne transformacije", o Sloveniji kot svetilniku v Evropi. Tudi "združevanje inovativne uporabe digitalnih tehnologij in storitev na vseh nivojih delovanja - državljanov, države in družbe" se sprva bralcu zdijo, kot da prinašajo nepredstavljiv napredek, lahko pa bi šlo zgolj za spojitev priljubljenih izrazov iz politično ekonomskega besednega zaklada.

V ta kontekst bi lahko umestili tudi predstavitev z naslovom "Infrastructure and Smart Citiesmation", ki bo potekala v okviru obiska sedeža podjetja Oracle. Gre namreč za tako moderen koncept, da se še ni pojavil na spletu. Ko smo že pri multinacionalki Oracle, lahko dodamo "fun fact", ki tudi izvira iz razkritih ameriških diplomatskih depeš: ameriška vlada je pritiskala na EU, da je slednja multinacionalki, ki jo v prostokodnih krogih ljudje imenujejo pokopališče odprte kode, leta 2010 dovolila prevzem podjetja konkurenčnega podjetja Sun Microsystems. Prevzemu je nasprotovala tudi civilna družba, a prevladali so interesi kapitala. S tem je Oracle pridobil nebroj tehnoloških patentov, med drugim tudi take, ki jih je Sun tržil pod ( bolj ) odprtimi licencami in so bili direktni tekmeci Oraclovim proizvodom. Prenekateri na novo pridobljeni konkurenčni produkt so po združitvi umaknili s tržišča in mu prenehali zagotavljati podporo.

Ob obisku korporacije Oracle, kateri samo ministrstvo za finance plačuje letno slabih 400 tisoč evrov za licence in podporo, je predviden tudi podpis memoranduma o nadaljnem sodelovanju.

Na hitro se še mi sprehodimo po pasjonu, ki ga za svoj narod trenutno opravlja premier z delegacijo. EMC je korporacija, ki se v največji meri ukvarja z analizami in vizualizacijo podatkov, ponuja pa tudi računanje v oblakih ter varnostne rešitve. Zaradi svojega tajnega dogovora z Ameriško agencijo za nacionalno varnost, po katerem je v zameno za 10 milijonov dolarjev v svojo programsko opremo vključila kompromitiran generator psevdo naključnih števil, je deležna številnih kritik. Multinacionalka Cisco je vodilni proizvajalec in ponudnik omrežne opreme. Po razkritjih Edwarda Snowdna se je pokazalo, da so v njihovo opremo vgrajena strojna stranska vrata, ki omogočajo nepooblaščen dostop nikomur drugemu kot NSA. Da je stranska vrata v imenu nacionalne varnosti v svoje izdelke na veliko vgrajeval tudi Microsoft, prav tako ni nobena skrivnost. Opozorimo zgolj še na višek ironije, in sicer ogled Microsoftove posebne enote za digitalni kriminal. Kdo je kriminalec in čigavi interesi bolj agresivno posegajo v čigave, prepustimo v presojo poslušalcu.

Poleg premiera in ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja so člani delegacije še predstavniki podjetij, gospodarskih združenj in akademskega zbora. Zatorej dodajmo še opozorilo o tako imenovanem "vendor-lock-in"-u ali po naše lastniški priklenitvi. Slednjih poznamo več oblik, a v informacijskih primerih so relevantne take, ki uporabnika prisilijo v uporabo določenih programskih orodij prek poceni, a ne celovitega izobraževanja o zavarovanju programske opreme z zaprtimi licencami, ali pa z grdo napisano kodo programske opreme, ki jo zna brati zgolj ponudnik. Končni cilj pa je seveda pobiranje mastnih plačil v zameno za licence. Tako denimo letna cena licenc Microsoftove programske opreme skupaj s podporo samo na Ministrstvu za finance znaša dobrih 200 000 evrov.

Pismom namere in memorandumom o sodelovanju, ki jih bodo podpisovali člani delegacije s prej omenjenimi korporacijami, ne moremo reči drugače kot pogodba s hudičem. A kritičnost do posameznih prej omenjenih korporacij sprememb ne bo prinesla. Konec koncev na tem temelji kapitalistični sistem. Prosti trg za delavce, ki so drug drugemu konkurenca, in iskanje monopolnih pozicij za veliki kapital. Če si korporacija ne bi prizadevala za pridobitev prednosti po politični liniji, bi jo gladko prehitela druga. Umik politike iz gospodarstva, vseslovenska mantra, je neizvedljiv in protisloven.

Na tem mestu se moramo obregniti tudi ob izjavo vzhajajoče zvezde evropske “levice”, reformista Janisa Varoufakisa. Ta je na dogodku Evropa je mrtva, Živela Evropa izpred dobrih dveh tednov samozavestno izjavil, da bo kapitalizem sesula tehnologija, ki jo bo razvil sistem sam. Trditve seveda ni podkrepil z argumenti, ker ti ne obstajajo. Napredna tehnologija, vpeljavi katere bomo morda priča v Sloveniji, je ključna za nadaljni razvoj kapitalizma. Sistem bo ojačala, saj bo zagnala rast, hkrati pa bodo izvrševalci kapitalistične politike dobili dodaten vzvod moči in nadzora.

Podobna kampanja z naslovom Digitalna Indija je Indijskemu premieru Naendri Modiju nedavno prinesla veliko medijske pozornosti in kazalce njegove priljubljenosti obarvala v zeleno. Tudi Modi je na stežaj odprl vrata velikim ameriškim multinacionalkam. Preuranjeno je govoriti, kako bo delovni obisk vladne delegacije vplival na domačo medijsko sceno. A kot je za Radio Študent v oddaji Fronte spletne nevtralnosti pojasnil indijski strokovnjak za informacijske tehnologije Prabir Purkayastha, gre za digitalni kolonializem. Velika Britanija je ohranjala svetovno dominacijo prek pomorskega nadzora nad oceani. V informacijski dobi so oceani postali digitalni, dominanca pa bo spet pripadla tistemu, ki jih bo nadzroval. Digitalna suverenost je visoka cena za pridobitev nekaj političnih točk na zabačeni dvomiljonski politični sceni.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.