Farsa politične odgovornosti
Poslanci državnega zbora so se na včerajšnji redni seji seznanili z odstopom vodje poslanske skupine Socialnih demokratov Janija Prednika s poslanske funkcije. Svoj odstop je prvi med poslanci SD napovedal pretekli teden, ko je portal N1 objavil članek o »domnevnem« psihičnem in fizičnem nasilju nad bivšo partnerko. Prednik je med drugim v prepiru bivšo partnerko udaril, jo butnil ob steno, ji grozil, da »ne bo preživela današnje noči«, »da je že naročil njen umor in ga mora le še plačati«. Poleg tega je nadnjo dvignil kuhinjski nož. To ni edini primer nasilja v večletnem odnosu, ki ga je Prednik vršil nad partnerko. Domnevno. To moramo vedno znova poudariti, ko govorimo o spolnem in ali partnerskem nasilju, ker kot družba očitno nismo zmožni verjeti žrtvam, kot je to značilno za druge oblike nasilja ali kaznivih dejanj. Poleg posredovanja dokazov portalu je zaradi večletnega nasilja in manipulacije Prednikova bivša partnerka na tožilstvo v Slovenj Gradcu septembra podala prijavo.
Novinarji prvotnega članka so pred njegovo objavo opravili večurni pogovor s Prednikom, iz katerega izhaja, da se nekaterih primerov nasilja ne spomni, nekatere zanika, nekatere pa priznava. V uradni izjavi, ki jo je N1 posredoval v sredo pred slabima dvema tednoma, je nato dejal, da je bil odnos z bivšo partnerko zelo intenziven in napet, psihično in fizično nasilje pa obojestransko. Nasilnež si, za razliko od osebe nad katero izvaja nasilje, lahko privošči, kot sam to tretira, trajno amnezijo, čeprav gre v resnici za brezsramno sprenevedanje. Kako naj bi vendarle vedel za vsako besedo, ki jo je izrekel tekom odnosa? Kako naj bi vedel, kaj točno je storil na nek specifičen datum? Nasprotno se od žrtve zahteva, da ve kaj točno se je zgodilo in ali je o tem res prepričana. Če se ne spomni točno, potem nemara že ni res. A kljub temu da Prednik v prvotni izjavi skuša relativizirati svoje nasilje, ga je vsaj deloma priznal.
To napako je kaj hitro popravil, saj je dan pred objavo članka portalu posredoval še eno uradno izjavo, v kateri je zapisal, da je bilo razmerje toksično in da so bili spori nekaj vsakdanjega. Navedel je, da svoje odzive, ki so bili predvsem posledica čustev, iskreno obžaluje, saj se v nobenem primeru ne bi smel odzvati, kot se je. Prednikov damage control doseže nov nivo, ko zapiše, da ga boli, ko bere besede, ki ga prikazujejo kot pošast. Da nikoli ni bil nasilen, ne fizično ne psihično. Le nekaj odstavkov nižje skuša mlačno pojasniti preteklo priznanje, ko zapiše, da sta ga dolgotrajna izčrpanost in občutek nemoči pripeljala do napačnih odzivov, ki jih obžaluje.
A Prednik nikakor ni odstopil, ker bi razumel, kaj je storil in zakaj je to nesprejemljivo in zavržno. Prav tako ne zaradi obžalovanja dejanj, temveč zaradi obžalovanja, da je javnost zdaj o njih obveščena. Odgovornosti za nasilje namreč ni prevzel, je pa pod pretvezo, da je prevzel politično odgovornost, klonil pod javnimi pritiski. Da je odstopil zaradi tako imenovane politične higiene, ki je popolna farsa, nikakor ne skriva, saj je odstop pospremil z besedami, da se je zanj odločil, ne ker je kriv, temveč ker politiki ne smejo postati ujetniki osebnih zgodb in medijskih obračunov. Po objavi članka je bila njegova glavna prioriteta očitno le navidezna razbremenitev stranke SD.
Z izpolnitvijo te prioritete, ki mu jo je verjetno predočilo prav vodstvo stranke, so bili Socialni demokrati očitno zadovoljni. Odstop so pospremili z besedami, da je šlo v danih okoliščinah za pravilno potezo, predsednik stranke Matjaž Han pa je na vprašanje, ali se bo Prednik na parlamentarnih volitvah znašel na njihovi listi, dejal, da o tem ne želi špekulirati. Torej možnosti ni kategorično zavrnil. A to ni popolnoma nič čudnega, saj se načela nedolžen, dokler mu krivda ni dokazana, v javnem diskurzu radi držimo le, ko gre za spolno nasilje in nasilje v intimno-partnerskem odnosu. Takrat nas bolj kot dejanja nasilneža skrbi njegova prihodnost, če neposled le ni kriv, oziroma natančneje, ni bil obsojen. SD tako čakajo na odločitev institucij pravne države, medtem pa so se zavili v molk in upajo, da bomo nekoč njihovega najbolj priljubljenega politika hitro izbrisali iz kolektivnega spomina.
Prednik se je umaknil in vsaj začasno poslansko funkcijo obesil na klin, a gre zgolj za kozmetični popravek imidža stranke, katere član je. Partnersko nasilje nikakor ni afera ali pretres za stranko, je v prvi vrsti nedopustno dejanje in travma za žrtev. Žal živimo v družbi, kjer politični akterji niso pripravljeni storiti nič drugega kot flancanja o ničelni toleranci, novinarji pa informacije, kot je ta o nasilju, ki ga je izvajal Prednik, komentirajo v kontekstu ugleda stranke ali politika. Zato ni nič čudnega, da Tanja Gobec na nacionalni televiziji Hanu postavi vprašanje, kako težek udarec je to za stranko, razlog za Prednikov odstop pa postavi ob bok aferama Litijska in Spirit.
In tako smo spet priča dogodku, ko primer nasilja v intimno-partnerskem odnosu, postane vse, razen še eno prepozno opozorilo na tabuizirano in vseprisotno nasilje nad ženskami. SD-ju je kozmetični popravek naposled uspel, pa ne le za stranko. Morda boste ob tem dejali, da bodo njegovo uspešnost pokazale šele volitve, a dejstvo je, da se je podpora SD po podatkih ankete Ninamedia mikroskopsko, a vendarle povečala. Han in njegovi strankarski kolegi odbijajo vprašanja novinarjev s pojasnilom, da gre le za bolj osebno zadevo, o kateri naj zdaj presoja sodišče. Mediji imajo še eno zgodbo, s katero lahko zapolnijo strani, da jim ni treba pisati le o božičnici. Prednik pa bo do volitev preskrbljen, saj bo dobival nadomestilo plače po prenehanju mandata v višini 80 odstotkov zadnje plače. Poslanec, ki mu preneha mandat, ima pravico do nadomestila največ pol leta, če iz objektivnih razlogov ne more nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve. A ker je bil Prednik poslanec drugi zaporedni mandat, se mu na to prištejejo še dodatni trije meseci.
Predniku je tako dovoljeno spreminjanje izjav in sprenevedanje, igranje žrtve, češ da je resnico najtežje dokazovati, ko si enkrat obtožen ter preživetje brez pretiranega medijskega linča zaradi nedopustnosti njegovih dejanj. Z večinskim delom poslanske plače v žepu se bo umaknil in v primeru, da sploh pride do sodnega postopka, z lahkoto plačal svojega odvetnika. Sprenevedanje in nekomentiranje sta dovoljena tudi zdaj razbremenjenemu SD-ju. Tako je volk sit in koza cela, primer Prednikovega nasilja pa le domnevna obtožba in zaskrbljujoča statistika, ki jo znamo dobro ignorirati in pomesti pod preprogo.
Dodaj komentar
Komentiraj