Pred dvema tednoma je britanski premier Rishi Sunak v okviru reorganizacije vlade odstavil notranjo ministrico in samoopredeljeno hči britanskega imperija Suello Braverman. S tem je v drugo postala nekdanja notranja ministrica. Z vrha istega ministrstva je morala odstopiti že v izdihljajih vlade Liz Truss. Ampak tako, kot je prvi odstop ni ustavil pri njenem političnem vzponu, je ne bo niti drugi. Nobena skrivnost ni, da Suella Braverman želi postati vodja torijske stranke. Nenazadnje je bila med kandidatkami na notranjih volitvah predsednika stranke pred dobrim letom dni, po odstopu Borisa Johnsona.

Če bi se na vrh britanske konservativne stranke povzpela potomka beguncev iz Afrike, nekdanja proletarka, ki ne sovraži nikogar bolj kot delavcev in migrantov, bi torijcem uspelo odlično parodirati same sebe. Od prevlade desnega krila stranke do tega, da so najbolj desni glasovi v stranki prav glasovi tistih, ki jim strankarske politike najbolj škodujejo. Čeprav bi to lahko trdili že za Sunaka, ki je indijskih korenin, bi Braverman ironijo torijske stranke pripeljala še korak dlje. Sama namreč trdi, da si je njena družina finančno zadovoljiv položaj v britanski družbi izborila s trdim delom.

Glavna komponenta retorike Suelle Braverman temelji na klasičnem desničarskem populizmu. Najprej je tu zavajanje z navajanjem napačnih informacij oziroma njihovim nesorazmernim razpihovanjem.

Izjava

Torijka se še raje poslužuje poskusov zmerjanja svojih opozicijskih nasprotnikov. Tako je, na primer, na skoraj literarno kreativen način britanske laburiste označila za tofu jedoče levičarje. Najljubše retorično orožje za Suello Braverman je več kot očitno sovražni govor. Prihode migrantov na Otok je primerjala z vojaško invazijo, prosilce za azil pa je oklicala za mafijce. Največ pozornosti je požela s svojim navdušenjem nad načrtom za outsorcanje prosilcev za azil v Ruando.

Izjava

Braverman je v twitter zapisu, ki je bil vsebinsko sicer namenjen zanjo običajnemu transfobnemu sentimentu, zapisala, citiramo: »Skupek levičarskih ekstremizmov je pogosto lahko razčlenjen v premišljene desne argumente.« In ne, to ni cinična pohvala levici, temveč poveličevanje desničarstva v višjo resnico, ki naj bi se skrivala pod tančicami levičarskih nebuloz. Že njen prvi poslanski govor leta 2015 je zaznamoval klasični desničarski sentiment, češ: »Vse, kar se hoče, je dosegljivo, vsakršna depriviligiranost pa je zgolj izgovor.« Braverman je na koncu govora uspelo parodirati samo sebe s stavkom »Roditi se Britanec je srečno naključje.« Suella se torej dobro zaveda, da je njeno z rojstvom pridobljeno državljanstvo privilegij; privilegij, ki ga njeni afriško-indijski starši niso imeli. Z opredelitvijo svojega državljanstva kot srečnega naključja pa Braverman negira celotno desničarsko retoriko trdega dela, ki jo sicer propagira. S priznavanjem lastne privilegiranosti negira lastno vero v stanje absolutne obrojstvene tabule rase. 

Uradno Braverman ne zmore pogledati onkraj sreče, ki so jo kot begunci imeli tudi njeni starši, da so lahko legalno in relativno varno prišli na Otok – kljub temu da pojem sreče priznava za obstojnega.

Izjava

Suelllina ljubezen do britanskega imperija parodira ne le njo osebnostno, temveč celotno torijsko stranko. Ta je nastala na krilih industrijske revolucije in britanskega kolonializma, na velekreatorkah sistematičnega zlorabljanja mezdnih delavcev ter genocidno-sužnjelastniškega britanskega odnosa do Afrike in Azije. Suella Braverman ni zgolj potomka ljudi, nad katerimi je država, ki ji služi, stoletja izvajala genocid. Braverman je otroštvo sicer preživela v delavski družini, onkraj tega pa jo je kot proletarko težko opredeliti. Trdi, da njena politična prepričanja in zgodovinska dejstvenost njenih prednikov niso osebnostno izključujoči. Gre namreč za njeno osebno odločitev. Individualizacija in izvzem same sebe iz skupnosti se s tem pokaže kot orožje liberalizma, ki desničarsko politiko šele omogoča. Suella Braverman je brez dvoma izdajalka svojih prednikov in razreda, a zato zanje kvečjemu bolj škodljiva, kot pa manj.

Foto: X