Hipi D’Annunzio
Mašalah, zmanifestirali smo in dočakali Čas odločitve. Levica in Vesna sta objavili svoj volilni manifest, ki smo ga nestrpno čakali prejšnji teden. Volivcem v branje in nam v recenzijo. Ostajamo pa razočarani, ker se združena levo-zelena naveza še vedno ni uspela preimenovati. Čeprav se jim na dlani ponujajo prelepe možnosti, na primer Zelenica, Vesni.ca in Gibanje priroda, se skupna lista Levice in Vesne še vedno predstavlja z najbolj dolgočasnim možnim nazivom - Levica in Vesna. Kot da se stranki nista skladno z napovedmi in glasovanji poročili, ampak sta zgolj priložnostni zaveznici.
V manifestu izvemo zelo malo o konkretnih ukrepih. Povedo nam, da bodo ščitili pravice žensk, enakopravnost spolov in pravice LGBT, podpirali močne sindikate, okrepili inšpekcijski nadzor, z davčnimi spodbudami podpirali zeleni prehod, ki je temelj razvoja, se odločno zoperstavili sovražnemu govoru, ščitili novinarsko svobodo in tako dalje. Med konkretnejšimi obljubami je dokončanje gradnje 20 tisoč javnih najemnih stanovanj in NUK 2, tako da so ironično najkonkretnejši prav pri zadevah, o katerih nobeno njihovo ministrstvo ne bo imelo zadnje besede. Javna najemna stanovanja medtem predstavljajo kot korektiv trga in ne kot alternativo zanj. Jaki socialisti. Načina dodeljevanja javnih stanovanj ne bi spremenili, s tem pa tudi ne stanovanjske politike v negradbenem delu. Javna najemna stanovanja ostajajo oblika pomoči revnim. Jak korektiv trga. Mimogrede, spodbujali bi tudi domačo lesno industrijo. Bi se skupna lista preimenovala v Lesno? Samo predlagamo. Če vam to ni všeč, ste še vedno lahko Zavezništvo botra Mesca.
Od volilnih manifestov tako ali tako ni pričakovati podrobnih načrtov, in zgrešeno bi bilo preveč kritizirati, da manjka to, česar nikoli ni bilo treba. Če manifest našteje, za kaj se stranka zavzema, je opravil svojo funkcijo. A kaj ko volilni manifest Zelenice svoj žanr na nekaterih mestih že parodira. Kup točk manifesta izzveni v solato buzzwordov, iz katere ni jasno niti v grobem, kaj si pisci manifesta predstavljajo. Primer: »Šola kot temelj solidarne skupnosti. Spodbujali bomo povezovanje šol z lokalnimi skupnostmi, domovi za starejše, in prostovoljskimi organizacijami za krepitev solidarnosti, empatije in družbene odgovornosti.« Povezovanje, skupnost, solidarnost, družbena odgovornost, empatija, vse lepe besede omenjene v isti povedi z dobrimi institucijami, ki jih imamo levičarji radi, ker so družbene in socialne – šole, domovi za starejše in prostovoljske organizacije. Vse jasno. Naj šolska empatija obseva celotno skupnost!
Vprašanju umetne inteligence se ne moremo izogniti, ker se mu tudi Levica in Vesna ne. Da brezumnim generatorjem teksta pripisujejo zelo velik pomen, nas opominjajo skozi ves manifest. Po njihovo bo treba paziti, da zaradi umetne inteligence prihranjeno delo vodi v skrajševanje delovnikov namesto v zmanjševanje zaposlovanja. V redu, ampak to nekoliko zgreši skrbi tistih, ki bi jim morebiten uspeh generatorjev teksta ukinil poklic kot tak. Podprli bi uporabo umetne inteligence v proizvodnji, energetiki, logistiki in javnih storitvah. Uvedli bi uporabo umetne inteligence v zdravstvu, kar spada v okvir digitalizacije. Postavili bi pravila za odgovorno rabo umetne inteligence v šolah. Pravijo še: »Okrepili bomo javno raziskovalno infrastrukturo, da bo umetna inteligenca dostopna tudi raziskovalnim institucijam, javnemu sektorju ter malim in srednje velikim podjetjem, ne le največjim korporacijam.« Če vam gre posiljevanje z overhyped umetno inteligenco na živce, začnite psihične priprave. Gibanje priroda obljublja umetno inteligenco za vse, ne le za peščico!
Zelenica manifestira tudi idealizacijo kmeta, ki bi jo lahko našli v manifestih desnih strank. »Kmet bo vedno imel našo podporo,« zagotavlja manifest. »Kmet je temelj prehranske varnosti, skrbnik krajinske podobe in kvalitete rodovitnih površin.« Morda je hvaljenje sinov zemlje oportuno, nikakor pa ni v duhu prevpraševanja kapitalizma. Pod kmeti, ki jih stranka tu idealizira, gre bolj razumeti podeželske podjetnike kot njihove sezonske delavce iz Romunije. In ti kmetje kot podjetniki praviloma nasprotujejo zelenim politikam. Levo-zelena stranka, ki bi rada ščitila okolje pred interesi kapitala, bi si morala zadati iskanje drugačne strategije za soočanje s to situacijo, kot je slepa podpora idealiziranemu kmetu.
V manifestu ostaja stara zahteva Levice po izstopu iz Nata, a zanimiv je razlog. Glede na to, da je umik iz Nata postavljen v kontekst krepitve Evropske unije, bi Levica in Vesna nabrž radi videli samostojni evropski imperializem. Evropska unija naj se prebudi in naj postane od Združenih držav neodvisna sila. Sicer pa je celotni del manifesta o varnosti begajoč. Od drugih vladnih strank so prevzeli izgovor dvojne rabe za vojaške nakupe. Čim več dvojne rabe! Vse za namene reševanja pred naravnimi nesrečami. Pri vsem poudarjanju vloge vojske pri pomoči po potresih in poplavah, pri čemer ni Vesni.ca čisto nič izvirna, se lahko začnemo spraševati, ali je še smiselno, da sta vojska in civilna zaščita ločeni instituciji. Vse skupaj je seveda obveznostno zavito v levičarske floskule o tem, kako je socialna varnost najboljša varnost.
Ker je večja od dveh strank levo-zelene naveze – Levica – deklerativno še vedno demokratičnosocialistična, mora njen volilni manifest vključevati še kaj socialističnega, in to je poleg standardnih predlogov o višjih plačah in obdavčitvi premoženja ekonomska demokracija. Ekonomsko demokracijo pa bi Vesni.ca uvajala z nadaljevanjem programa Levice v iztekajočem se mandatu, z uvajanjem tako imenovanih lastniških zadrug po ameriškem modelu Employee Share Ownership Plan. Preko nje bi delavci odkupovali delnice podjetja. Model, ki ga na površini lahko prodajajo kot socialističnega, češ da gre za delavsko lastništvo, je v Združenih državah razumljen kot način zagotavljanja pokojnin. Moči delavcev nasproti kapitalu ta model prav nič ne veča, le uvaja novo paternalistično možnost nagrajevanja delavcev, ki hkrati bolj priveže delavce na enega delodajalca in poveže njihove interese z interesi podjetja. Manifest kot razlog za to politiko izpostavlja še reševanje čisto buržoazne skrbi nasledstva. Demokratični socializem tako prav na svojih paradnih predlogih kaže, da se ni diferenciral od socialdemokracije.
Ekonomsko demokracijo Zelenica manifestira še s slogani o tem, da so gospodarstvo delavci, ne pa samo podjetniki. Delavec ni strošek, pravi manifest, ampak temelj gospodarstva in mora biti bolj cenjen in priznan, ker je delavec tisti, ki dejansko ustvarja in prispeva k skupnemu dobremu. Ne pa, da gre priznanje avtomatsko bogatašem. To je daleč od socialističnih prepričanj, to je fevdalni paternalizem, ki bi ga lahko citiral katerikoli fašist. O osvoboditvi delavcev in ukinitvi razrednih razlik ni govora. Boj proti kapitalizmu je zamenjalo »prevpraševanje« kapitalizma z namenom reševanja in krepitve demokracije pred napadom »skrajne desnice« in njene »politike strahu«, ki denarju omogoča prevzem politične oblasti. Denarju, ne kapitalu. In problem denarja je v tem, da ga sistem postavlja za najvišjo vrednoto, namesto trdega dela. Kapitalizem pa ni oblika razredne družbe, ampak je pehanje za dobičkom in pohlep. Pehanje za dobičkom pa vodi v uničevanje okolja in »razkroj občutka skupnega.« Vse skupaj je na žalost, ali pa na srečo, kakor se vzame, dovolj megleno, da ni jasno, ali je združena Zelenica svojo kvazi antikapitalistično retoriko prevzela od hipijev ali fašistov.
Dodaj komentar
Komentiraj