Japonska vlada Fumia Kišide je sprejela preko 100 milijard evrov vreden paket za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu pri spopadanju z inflacijo. Ne gre toliko za nižanje inflacije same po sebi, saj si je japonska centralna banka inflacije, soočena z dolgoletnim problemom deflacije, želela. Gre za blaženje vpliva približno triodstotne inlflacije na prebivalstvo in gospodarstvo. Paket med drugim vključuje znižanje davkov na dohodek in nepremičnine, izredne socialne transferje gospodinjstvom z nizkimi dohodki, subvencije cen goriva in elektrike in subvencije podjetjem, da bi ta zaposlenim povečala plače. A inflacije si na Japonskem niso želeli v taki obliki, kot so jo dobili. Razlog zanjo namreč ni v povečanju plač, ki vsaj zadnji dve desetletji realno padajo, in povečani domači potrošnji, temveč v agresivnem zviševanju dolarskih obrestnih mer na ameriški strani Pacifika, kar je okrepilo dolar in ošibilo japonski jen. Inflacijo tako poganja dražji uvoz - in posledično višja cena - dobrin, kot so energenti in hrana. 

Kaj hoče Kišida doseči z novo državno intervencijo, kaj so vzroki inflacije na Japonskem in zakaj japonska centralna banka obrestnih mer drastično ne zvišuje v Kutlivatorju. Odgovore nam je pomagal iskati Gunther Schnabl, profesor na Univerzi v Leipzigu, tudi nekdanji svetovalec Evropske centralne banke. Raziskovalno se Schnabl zadnja leta ukvarja predvsem z japonsko monetarno politiko. 

Vir fotografije: Andrew Parsons / No 10 Downing Street, creative commons