Kdo je ubil Marka Fisherja?

Kdo je ubil Marka Fisherja?

Mnenje, kolumna ali komentar
21. 8. 2018 - 16.00

V dveh komentarjih, današnjem in tem, ki bo na spored prišel čez teden dni, bomo pozornost posvetili pojavu, ki se je izrazito razrasel znotraj levih gibanj na zahodu, predvsem v ZDA in Veliki Britaniji, v sicer nekoliko manjši meri pa tudi v Sloveniji. Današnji del naj služi kot konceptualni uvod, v katerem bomo povzeli nekatera opažanja britanskega teoretika in pisca Marka Fisherja iz prispevka, naslovljenega “Exiting the Vampire Castle”. Prihodnji teden pa bomo tematiko aktualizirali in konkretizirali na primerih z domače leve scene.

V eseju, objavljenem novembra 2013, je Fisher poskusil odgovoriti na vprašanje, ki bi si ga moral zastaviti vsak minimalno reflektiran človek na levem polu političnega spektra: kako smo se znašli na točki, ko je iz večine samooklicanega levega diskurza skoraj povsem izginilo prevpraševanje razredne družbe, povsod pa je prisotno predvsem moraliziranje? Na točki, na kateri je dejanska solidarnost nemogoča, občutki strahu in krivde pa vseprisotni, ob tem da slednji ne izvirajo iz napadov z desne, temveč iz levih gibanj samih? Oblike subjektivitete, krive za nastalo situacijo, ki jih Fisher brezkompromisno označi za buržoazne, v eseju razdeli na dva dela: na tiste združene pod pomenljivim označevalcem “grad vampirjev” ter na to, kar imenuje “neoanarhizem”. Zavoljo fokusa se bomo za zdaj posvetili zgolj vampirskemu gradu, pri tem da lahko brez izgube pomena zanj uporabimo izraz, ki nam je kulturno nekoliko bliže: levoliberalizem.

Levoliberalizem je osredotočen na širjenje občutka krivde. Žene ga svečenikovo poželenje po ekskomuniciranju in obsojanju, poželenje akademskega pedanta po tem, da ga vsi vidijo, ko prvi opazi napako, hipsterjevo poželenje po tem, da je eden od tistih, ki so “in”. Nevarnost napadanja levoliberalizma je ravno v tem, da lahko izpademo, kot da napadamo boje proti rasizmu, seksizmu, homofobiji, kar bodo njegovi akterji tudi na vsak način zatrjevali. Toda levoliberalizem lahko, prav nasprotno predstavi, da gre za edino legitimno obliko teh bojev, najbolje razumemo kot buržoazno-liberalno pervertiranje in apropriacijo energije levih gibanj. Levoliberalizem je bil rojen v trenutku, ko je borba proti definiranju posameznika na podlagi identitetnih kategorij postala iskanje potrditve lastne “identitete” s strani buržoaznega velikega Drugega.

Fisher poudari, da privilegij, ki ga uživa kot bel moški, gotovo sestoji tudi iz tega, da ga nič posebno ne sili k temu, da bi se zavedal svoje etničnosti ali spola, ter da je občasno opozorilo na te slepe pege dobrodošla streznitev in razodetje. A levoliberalizem želi, namesto da bi težil k svetu, v katerem vsi dosežemo svobodo pred identitetnimi klasifikacijami in njihovimi posledicami, ljudi zvesti nazaj v identitetne grupacije, v katerih so za vedno definirani v terminih, ki jih določa hegemon. Tam ostajajo v bolečem samozavedanju in izolirani kot posledica solipsistične logike, ki zatrjuje, da drug drugega ne moremo razumeti, če ne pripadamo isti identitetni skupini.

Prav tako izpostavi po njegovem videnju fascinanten, “magičen” mehanizem invertirane projekcije, po katerem je že sama omemba razrednosti avtomatično obravnavana, kot da želi prikazati etničnost ali spol kot manj pomembna. Dejansko je v resnici nasprotno, saj levoliberalizem operira z dominantno liberalno razlago in razumevanjem etničnosti in spola, da z njimi zakrije razredna vprašanja.

Logika slednjega izhaja iz izhodiščne dileme levoliberalizma: kako posedovati obsežno bogastvo in moč ter hkrati izpasti kot žrtev, marginalno in odporniško? Odgovor nanjo je že obstajal v obliki institucije krščanske cerkve. Lahko so se zatekli k vsem peklenskim strategijam, temačnim patologijam in psihološkim mučilnim napravam, ki jih je krščanstvo izumilo in jih je Nietzsche opisal v Genealogiji morale. To svečeništvo slabe vesti, to gnezdo hinavskih širiteljev krivde je točno to, kar je Nietzsche napovedal, ko je rekel, da je nekaj hujšega od krščanstva že na poti.

Levoliberalizem se hrani z energijo in zaskrbljenostjo mladih, predvsem študentov, a najbolj od vsega živi od pretvarjanja trpljenja določenih skupin v akademski kapital - bolj kot so marginalne, bolje je. Najbolj opevani levoliberalni akterji so tisti, ki so odkrili nov trg trpljenja: tisti, ki lahko najdejo skupino, ki je bolj zatirana in podrejena kot katerakoli prej izkoriščana, bodo hitro napredovali po levoliberalni lestvici.

Fisher je karakteristike te oblike subjektivitete strnil v pet zakonov. Prvi zakon levoliberalizma se tako glasi: individualiziraj in privatiziraj vse. Čeprav levoliberali vsaj deklarativno podpirajo strukturno kritiko, se v praksi nikoli ne osredotočajo na nič drugega kot na obnašanje posameznikov. Saj veste, nekateri izmed teh pripadnikov nižje klase niso lepo vzgojeni in znajo biti nesramni. Ne pozabite: obsojanje posameznikov je vedno bolj pomembno od posvečanja pozornosti neosebnim strukturam. Dejanski vladajoči razred širi ideologije individualizma, a se načeloma obnaša kot razred, in marsikaj, kar lahko izgleda kot zarota, je dejansko zgolj izraz razredne solidarnosti vladajočih. Levoliberali, naivna služinčad vladajočega razreda, delajo obratno: polna usta imajo “solidarnosti” in “kolektivnosti”, ob tem pa se vztrajno obnašajo, kot da individualistične kategorije, vsiljene s strani hegemona, dejansko držijo. Ker so v svojem bistvu mala buržoazija, so levoliberali intenzivno tekmovalni, kar pa je zakrito pod plastmi pasivne agresivnosti, tipične za buržoazijo. Kar jih drži skupaj, ni solidarnost, ampak vzajemen strah - strah, da bodo oni naslednji izobčeni, izpostavljeni ali obsojani.

Drugi zakon levoliberalizma je: prikaži misel in dejavnost kot zelo zelo zahtevno. Nobene lahkotnosti ne sme biti, še posebej nobenega humorja. Humor po definiciji ni resen, mar ne? Misliti je težaško delo in namenjeno ljudem z imenitnimi glasovi in namrščenimi obrvmi. Kjer obstaja samozavest, vnesi skepticizem. Govori, da se ne smemo prenagliti, da je treba o tem ali onem globlje premisliti. Zapomnite si, imeti prepričanja je zatiralno in lahko vodi do gulagov!

Tretji zakon levoliberalizma je: razširi toliko občutka krivde, kot ga lahko. Čim več krivde, tem bolje. Ljudje se morajo počutiti slabo, saj je to znak, da se zavedajo težavnosti situacije. Okej je biti razredno privilegiran, če se počutiš krivega glede svoje privilegiranosti in ljudi, ki so na razredno podrejeni poziciji, prav tako pripraviš do tega, da se čutijo krive. Saj ti tudi delaš dobra dela za revne, ne?

Četrti zakon levoliberalizma je: esencializiraj. Čeprav levoliberali vedno govorijo o fluidnosti identitet, pluralnosti in raznolikosti - deloma zato, da prikrijejo svojo lastno premožno in privilegirano ozadje - se sovražnika vedno esencializira. Sledeč svečenikovemu poželenju po ekskomunikaciji in obsojanju mora obstajati močna distinkcija med Dobrim in Slabim, pri kateri je slednje esencializirano. Taktika je sledeča: oseba X se je izrekla ali se je obnašala na specifičen način, obnašanje ali izrečeno je bilo lahko razumljeno kot seksistično, transfobno ali kaj podobnega. Do te točke vse zdrži. A ključno je, kar sledi. Osebo X se nato definira kot seksista, transfoba ipd., celotno identiteto te osebe definira ena slabo premišljena opazka ali zdrs v obnašanju. Ko nato levoliberali sprožijo svoj lov na čarovnico, žrtve, ki pogosto izhaja iz nižjega razreda in ni priučena pasivno-agresivnega kodeksa buržoazije, ni težko pripraviti do tega, da izgubi živce in s tem še dodatno potrdi pripisano vlogo zlikovca v najnovejši orgiji pravičnosti.

Peti zakon levoliberalizma je: razmišljaj kot liberalec. Ker tudi si liberalec. Glavna dejavnost njegovih akterjev, ki je podpihovanje ogorčenih odzivov, temelji na nenehnem izpostavljanju boleče očitnega:  Kapital se obnaša kot kapital, ni zelo prijazen! Represivni državni aparati so represivni! Protestirati moramo!

V dnevih po objavi je esej, ki smo ga tu delno povzeli, sprožil malo neurje odzivov, pričakovane diskreditacije s strani tistih, ki so se v pisanju prepoznali kot vampirji, so vsaj po številu, če že ne po kvaliteti, presegle pisanja podpore. Fisher je v naslednjih letih užival opazno manj ugleda v anglofoni akademski skupnosti, januarja 2017 pa je malo pred izidom svoje knjige The Weird and the Eerie storil samomor.

Drugi del sage o vampirjih in levih gibanjih
 / 30. 8. 2018
Pa odgovorimo še na provokacijo iz naslova. Glede na njegovo osebno dolgoletno bitko z depresijo in druge možne faktorje bi bilo, kakor je v posvetilu ob njegovi smrti zapisal Ross Wolfe, “hudo domišljavo zaključiti, da je žalostno stanje levega diskurza in gibanj pripomoglo k njegovi poslednji odločitvi. A enako zavajajoče bi bilo vztrajati pri tem, da ni imelo nič z neznosnim občutkom obupa, ki ga je čutil v zadnjih letih, še posebej glede na to, kako pogosto je objokoval to žalostno točko, na kateri smo se znašli". 

 

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Svaka cast!

To bo kul.

Urednik levoliberalnega slovenskega casnika (ki je ob tej priliki prvic slisal za Fisherja) je dobesedno izjavil, da je bil Fisher slabic zarad samomora.

je tolikokrat razmišljal o samomoru, da si je na koncu moral priznati da je slabič.

am...sej se ni ubil, torej ni slabič, tko da bi blo čudno da bi si potem to priznal

Vrhunsko!

Zelo dobro

ravno to da se po tolikih premišljevanjih ni ubil ga naredi slabiča.

Napisal si slabo obnovo viralnega teksta. Po bednosti Fisherjevi smrti si prispeval k še bednejši bitki za njegovo truplo.

zgornji komentar je čisti levoliberalizem

"Napisal si slabo obnovo viralnega teksta. Po bednosti Fisherjevi smrti si prispeval k še bednejši bitki za njegovo truplo." 

Hvala, ker z razpoznanjem v kritiki prispevaš k zavedanju o prisotnosti tega rakavega modusa operandi  tudi na domačih tleh :* Za trupla se borijo samo spiritualni nasledniki domobrancev, če bi pred otročje užaljenim in nadutim komentiranjem dejansko prebral tekst, kjer jasno povem, da gre za povzetek dela originalnega teksta (https://www.opendemocracy.net/ourkingdom/mark-fisher/exiting-vampire-castle) in da ne vzpostavljam direktne vzročnosti med Fisherjevo smrtjo in napadi s strani ljudi tvojega kova, če ne drugega, ne bi izpadel tako žalostno simptomatično. Mark je mrtev, naj živi Marksizem.

Ker je Fisher exital, je slabič.
Vampirji pa niso slabiči, čeprav izhajajo iz satanizma in pragmatizma. Oni so junaki Zgodovine.
Dober prispevek.

Ne pravim, da si prispeval k njegovi smrti, le k njeni bednosti, tj. njegovi smrti kot temi neskončne vrste lame prispevkov. Bednost ni moralna ampak libidinalna kategorija in "zgornji komentar" je hotel opozoriti tudi na to, da si ta vidik Fisherjevega besedila popolnoma spregledal, ne le v vsebini tvoje obnove ampak tudi v njenem učinku. Coincidence?

A tvoja obnova ni zgrešena samo zaradi svoje dolgočasnosti, dolgočasnost ji itak avtomatsko pripada kot formi šolskega besedila v najbolj vampirskem pomenu besede. Tvoja obnova mimogrede predpostavlja, da je Fisherja treba obnavljati, povzemati in interpretirati, kajti zgolj brati ga je, kot bi rekli njegovi vampirji, težko.

Pri boju za mrtve pa spet ni problem v moralnem statusu tega boja, temveč bednosti tvoje eksekucije. Zgornje besedilo premore en, beden poskus ustvarjalne kretnje:

"Zavoljo fokusa se bomo za zdaj posvetili zgolj vampirskemu gradu, pri tem da lahko brez izgube pomena zanj uporabimo izraz, ki nam je kulturno nekoliko bliže: levoliberalizem."

Bizarnost enačbe, ki jo predlagaš mi je razumljiva samo v kontekstu omenjenega boja. Obnova, ki je običajno pisna operacija na kanonskih, tj. domnevno legitimnih besedilih, v tem primeru legitimira Fisherja kot nekoga, ki ima povedati nekaj povzetka vrednega, citirana gesta pa ga poskuša obenem legitimirati kot tvojega zaveznika nasproti levoliberalom. Problem te enačbe je to, da zamenja del s celoto. Levoliberalizem ni vampirski grad slovenske scene, temveč del njegove govorice.

Kaj drugega izraža bojni krik "levoliberalizem" kot način, s katerim "se sovražnika vedno esencializira," kaj drugega kot "svečenikovo poželenje po ekskomuniciranju in obsojanju," ki mu je na facebooku zadovoljeno z dnevno dozo na način, ki ga imaš šele namen povzeti.

Why did you feed the troll? Dont feed the troll...

črtica go home

Js nisem črtica.

LpM

Ključen prispevek v tem trenutku.

Hello my name Is Jade
I'm social justice waste
agree with me or you'll be shamed.
Hello my name Is Jade
I'm social justice waste
agree with me or you'll be shamed.
All the triggers
has gotten my vent blog even bigger
I am a vegan transgender feminist!
All the triggers
has gotten my vent blog even bigger
I am a vegan transgender feminist!
I don't use science facts
my logic's off the tracks
but everyday I'll have my say.
I don't use science facts
my logic's off the tracks
but everyday I'll have my way.
Shiver me triggers!
My vent blog it's got even bigger
I am a vegan transgender feminist!
All the triggers
has gotten my vent blog even bigger
I am a vegan transgender feminist!
I demand you respect my authority
I demand you respect my authority
In my eyes 1 and 1 equals 3
I demand you respect my identity
Hello my name Is Jade
I'm social justice waste
agree with me or you'll be shamed.
Hello my name Is Jade
I'm social justice waste
so get the hell out of my way.
In my world
I know all
All is right
You are wrong
I am right.

"Bednost ni moralna ampak libidinalna kategorija"

P S E U D

I do not even know how I ended up here, but I thought this post was great. I don't know who you are but definitely you're going to a famous blogger if you are not already ;) Cheers!

I do not even know how I ended up here, but I thought this post was great. I don't know who you are but definitely you're going to a famous blogger if you are not already ;) Cheers!

I do not even know how I ended up here, but I thought this post was great. I don't know who you are but definitely you're going to a famous blogger if you are not already ;) Cheers!

Natanu sem poslal male feminist hipster baristo na njegov pejđ Dnevna doza levoliberalizma in je bil čist triggered :))))))))))))))9.
http://www.quickmeme.com/p/3w241b

Ni njegov pejđ. Ni male feminist. Meme je slab. Noben ni triggered. You failed as a troll.

A Male Feminist’s Viewpoint: Being a Privileged Ally: https://youtu.be/ZZpeL9OSdaw

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness