Mir na levici
Radio Študent je danes objavil poziv prof. dr. Igorja Ž. Žagarja in sopodpisnikov slovenski vladi. Tudi sam se pridružujem njihovemu pozivu, naj vladajoči vsaj v skladu s 124. členom ustave delujejo za mir ter ne podlegajo manevrom hujskačev in vojnih dobičkarjev.
Vlada, ki je obljubila 30.000 stanovanj, bo ‒ ponovno ‒ kupovala oklepnike Patria, ki so Janeza Janšo poslali za zapahe. Predsednik vlade se šopiri na vrhu Nata, kot da mu je kdo vrgel pest drobtin. Slovenska vojska svoj ‒ bodimo iskreni ‒ protokolarni obstoj utemeljuje s transformacijo v specializirano bojno enoto za Natove prekomorske ekspedicije. Samo tako, nam zagotavljajo strokovnjaki, smo lahko varni in koristni. Kot ugotavljajo podpisniki poziva Proti vojnemu hujskaštvu, je naša državna politika kratkovidna in naš državni vrh se udinja ter bojazljivo izgovarja na svoj strah pred ukori mogočnikov ‒ in na realnost.
Toda tudi na delu mirovniške levice se je naselil izgovor na realnost. Rusija preprosto ni imela izbire ‒ morala je napasti Ukrajino. Ko levičarji govorimo takole realpolitično, se tolažimo s tem, da vsaj razumemo, zakaj je Rusija morala napasti Ukrajino. Kakor bi bile države in zavezništva nekakšni avtonomni stroji, ki si ne morejo pomagati, da se ne bi zapletale v eskalacijo. Tolažimo se s tem, da ne nasedamo ideologiji in da ‒ prav kot Henry Kissinger ‒ lahko sprevidimo železne zakone, ki določajo našo resničnost. Sprejeli smo nemočno, a tolažeče realno stališče, da ni mogoč drugačen izid, kakor vojna … Kako naj ob tem v dobri veri pozivamo k diplomatskim rešitvam?
Tradicionalni levičarski antiglobalizem, ki je nasprotoval ameriškemu hegemonu, je v »multipolarnem« svetu postal neznosno naiven. Če smo v preteklosti še lahko videli zaveznika v komerkoli ‒ pa naj je bil še tako odvraten ‒, ki je kljuboval objestnosti ameriških in evropskih vojnih zločincev, je danes to nevzdržno stališče. Multipolarni svet navsezadnje pomeni samo eno: ameriški imperializem ni več hegemon, sedaj ima tekmece, ki se mu lahko zoperstavijo z lastnimi imperialističnimi ambicijami. Enega imperialista enačiti z mirom, drugega pa z vojno ‒ je lažna izbira. Tekmovanje med ZDA, Evropsko unijo ter Kitajsko in Rusijo je v multipolarnem, a kapitalističnem svetu zgolj tekmovanje med klikami imperialističnih banditov.
Varno izgovarjanje na kruto realnost železnih zakonov geopolitike je žal pokazatelj nemoči akademske in politične levice, ki danes ne more upati, da bo ustavila katerokoli vojno ‒ kot je morda lahko upala pred prvo svetovno vojno, pa je to upanje izdala in zapravila. Ni organizacije, ki bi lahko ustavila proizvodnjo v evropskih tovarnah orožja in vojno dobičkarstvo. Ni organizacije, ki bi lahko denimo v Rusiji z revolucijo prevzela oblast in ustavila vojno.
Če nam je kaj do socializma, če nam je kaj do miru, moramo slediti zgledu mirovniške levice v drugi internacionali in v celoti zavrniti trenutno tekmovanje med zahodom in vzhodom kot novi obraz starega spora med kapitalističnimi in imperialističnimi velesilami za delitev sveta. Vsaj del levice pa ta trenutek sledi zgledu jedra druge internacionale in v boju med banditi vseh barv ‒ imperialisti, fašisti in zatiralci ‒ izbira »manjše zlo«.
Toda, ker je prizadevanje za mir v danih okoliščinah abstraktno ‒ mora biti absolutno. Ne moremo si privoščiti ciničnega relativizma, ki interpretira Rusijo in Kitajsko kot pravični »žrtvi«, ki ju »agresija« ZDA in EU sili v militarizem. Žrtev samo zato, ker se je oklicala za žrtev agresije, še ni moralna ‒ poglejte Izrael. Razlogi za trenutne in prihodnje vojne pa se niso spremenili: »kapitalizem je skoncentriral bogastvo v rokah določenih držav, ki so si razdelile Zemljo do zadnjega ara.« Na obeh straneh pa zopet stoje ‒ banditi v frakih.
Komentarji
Itak
Novopečeni urednik radia v svojem zasanjanjem svetu poezije in obskurnega idealizma ne premore niti tolko novinarske pismenosti, da bi si raziskal ukrajinski konflikt in prišel do ugotovitve, da so Rusijo oziroma Donetsk in Lugansk teden dni pred "uradno" invazijo, ki so jo nahajpali vsi mainstream mediji, vključno s kao alternativnim RŠ, napadli ukrofašisti, kar so potrdile celo Rusiji nenaklonjene organizacije, kot sta OVSE in UN, ki sta takrat zabeležila več sto primerov prekinitve ognja s strani Ukrajinskih oboroženih sil. Rusija je odgovorila kakor je, ker je ŽE BILA napadena.
Da sploh ne govorim o temu, kaj se je že leta prej dogajalo, preden je Rusija udarila kakor je: poboji na tisoče civilistov s strani dejansko fašističnih milic, ki jih kavč socialisti iščete med neko drhaljo kot so Rumeni Jopiči. Pa ekonomsko, kulturno in politično segregiranje etničnih rusov v Donbasu. Zahodno izstopanje iz mirovnih sporazumov z Rusijo, širjenje NATA proti ruskim mejam itd...
Aja sej res, verjetno je to vse skupaj samo Kremeljska propaganda, ker o temu nikol ni poročal BBC, od koder RŠ cel cajt prepisuje vsako možno modrost. Vključno z oportunistično podporo Palestine, ker je zdaj, po hajpanju s strani akademsko kulturnega medijskega establišmenta "in", da se jo podpre.
Urednik nadalje dokazuje, da nima pojma o konceptu imperializma, tako v praktičnem kot Leninovem (teoretskem) smislu me. Tako Kitajska kot Rusija sta dobesedna anti teza zahodni finančni, materialni in vojaški imperialistični podstati. Prvo kot prvo se v fizične konflikte spuščata samo v primeru lastne ogroženosti, ne pa zavoljo zavojevanja. To je pomoje jasno vsakemu, ki ni popolnoma opran z zahodno propagando in poseduje minimalno mero zgodovinske in aktualno politične razgledanosti.
Nadalje obe državi v okviru iniciative BRICS predstavljata izziv za dolarski režim, ki z oderuškimi finančnimi prijemi (finančna dominanca kapitala je ključna za imperializem po Leninu) onemogoča razvoj šibkih držav. Po celi Afriki tem državam gradita kritično infrastrukturo in jim razvijata produkcijske sile, kar je po temeljih marksistične teorije ključen pogoj za prehod v družbo, kjer kraljujejo socialistična prod. In dr. Razmerja. Kako pomemben je BRICS daje vedeti čedalje večjo število držav tretjega sveta, ki čakajo na vključitev v zvezo, saj si od nje obetajo več koristi kot od IMFa in podobnih organizacij zahodne unipolarne hegemonije.
All in all. Četudi nebi poznal urednika, ki je to napisal, bi sklepal, da je ta izdelek proizvedel nek od realnosti skrajno umaknjen intelektualni sofisticiranec, ki pokroviteljsko, v vsej svoji modrosti, viha nos nad nepopolnimi režimi novega multipolarnega sveta, ki so za svoje ljudi po vseh metrikah, kljub napakam, za svoje podanike storili več od kakršnegakoli pretencioznega zahodnega levičarja, ki še vedno pričakuje svojo magično brezmadežno revolucijo.
Avtorju tega članka priporočam, da naj neha živeti v svetu preprostih protislovij, ker je realnost bistveno bolj komplicirana od njegove poenostavljene miselne sheme pod očitnimi vplivi propagande aktualnih medijskih, akademskih in kulturnih talking pointov.
Ta članek je, čeprov se proklamirano temu zoperstavlja, apologetsko skropucalo za NATO in vobče, zahodni imperializem, ki nam veli, da je vse isto, povsod po svetu je zavladala dogma konca zgodovine in zmage kapitalizma. Nezahodni, multipolarni "imperializem" je v nekaj desetletjih iz absolutne revščine izvlekel dobesedno 95% vsega človeštva (na stotine milijonov ljudi, ki za zahodne levičarje/"marksiste" očitno sploh ne obstajajo), ampak po standardih nekega zasanjanega idealizma je somehow on par z zahodno dominanco, ki že stoletja pleni cel planet, države tretjega sveta pa obvladuje z vojaško silo ali pa z začaranimi krogi finančnega zadolževanja.
Glava povprečnega zahodnega levičarja/"marksista" je nafilana z desetletji anti ruske in anti kitajske propagande, povrh vsega tega pa jih k njihovim pavšalnim in površnim ugotovitvam napeljuje temeljno nepoznavanje zgodovine in historičnega materializma.
Saj bi še imel upanje, če bi se v prostem času namesto pisanja in konzumiranja obskurnih literarnih zmazkov in tračov lokalne Ljubljanske maloburžujske kulturne scene ukvarjali s konkretnimi geopolitičnimi problemi, ampak je jasno, da jim ni do tega, bodisi zato, ker so totalni oportunisti, bodisi ker tega preprosto ne premorejo.
Ampak ta komentar je res pod nivojem.
ta prispevek, da bo jasno*
Sure model. Ignoriranje vzrokov in posledic se je vedno obrestovalo. Tisto, česar nam v resnici manjka, je abstraktno moraliziranje.
Prav imas, razmisljati o vzrokih za vojne je nespametno, bistveno bolj produktivno je da se o vzrokih ne opredelimo, pac pa se raje temeljito sfokusiramo na floskulo da so vse vojne (in vsi sistemi, drzave...) slabe. Podobno kot je zgoraj zapisanemu slaboumju gotovo botrovala tudi avtorjeva dolgoletna zloraba cistila GHB, a vendar je vseeno sproduciral nekaj kar je drek tud povsem samo po sebi.
Haloooo. A lhku negdo prjosem pubrjiše tje toksjične fašjistične tenkije???? Admin???
Ta off komentar je prazen.
Anti režimski režimski radio.
Kar vi fantje in punce (hvala bogu) ne razumete v zvezi z vojno, je, da je vojna, bolj in prej kot karkoli drugega, tehnološki spopad. Vabim politično redakcijo RŠ, da si vojno v Ukrajini, neobremenjena s propagandnimi smetmi in koruptivnim hrupom največje kurbarije človeštva - politike, ta konflikt, ki je po svoji magnitudi daleč največji konflikt zgodovine po 2. svetovni vojni poskuša ogledati iz te - povsem reducirane, okleščene, preproste tehnološke perspektive. Zveza NATO je upoštevajoč to perspektivo ujeta v konflikt, iz katerega se ne bo mogla izviti niti z najnaprednejšo tehnologijo oziroma orožjem, ki ga bojda še ima na lagerju, v rokavu, razpršenega po celem svetu in tudi v Zemljini orbiti. Vse ostalo, ves omenjeni hrup, propaganda in natolcevanja, sklicevanja na arbitrarni rule based order, ki so ga svetovne elite oblikovale po drugi svetovni vojni, se s konfliktom v Ukrajini dokončno lahko ustavijo, saj so bila s tehnologijo, ki jo poseduje vojska RF, dokončno razblinjena. Zanimivo bi bilo enkrat za spremembo na tem portalu prebrati tudi nekaj čisto realnega, oprijemljivega in za moje pojme prizemljenega, daleč od tzv. prizadevanj za mir in podobnega šodra, ki si ga privošči avtor prispevka. Tehnološko realnost oziroma premaganost na terenu bo moral celotni naduti zahodni svet preprosto sprejeti.
Nč nisi povedu.
Evo samo za analfabete iz APR - NATO je premagan in nič ne more ustaviti tega, zato bo mir zgrajen pod pogoji zmagovalcev in nikakor ne z nekimi fake levičarskimi nebulozami kot je verovanje v že zdavnaj porušeno zaupanje v mednarodno skupnost in podobne bedarije, s katerimi Vas Zahodnjaki filajo zadnji 30 let, odkar so svojo zmago dosegli na enak način kot danes Rusi - vojaško tehnološko superiornostjo. Tako da nehajte sanjariti o miru v sinergiji, ker je Zahod tehnološko poražen.
Kakorkoli obrnemo je članek spisan z jasno mero nezmožnosti gledanja na konflikt iz perspektive, s katere se na vojno gleda - še enkrat - tehnologija in z nekim slepim verovanjem v zahodnjaški PR, ki vojno predstavlja kot nek spopad ideologij, bolj in manj demokracij ali kakorkoli drugače.
Nesreća ljudi koji su snažno zastupali mir je u tome da su vjerovali državi i njenim diplomatskim poslovima, demokraciji i političkim strankama (čak i onim opozicijskim, poput parlamentarnih socijalista), da će izbjeći rat. To povjerenje je namjerno iskorišteno i dalje se iskorištava kad te vlade, uz široku pomoć svoje štampe, uvjeravaju ljude kojima vladaju da je ovaj rat oslobodilački. ... Bez obzira gdje se nalazili, anarhistička uloga u trenutnoj tragediji je nastaviti promovirati jedini rat za oslobođenje: rat koji se vodi u svim zemljama između potlačenih i njihovih tlačitelja, iskorištavanih protiv onih koji ih iskorištavaju. Naš zadatak je pozvati robove da ustanu protiv svojih gospodara.
Anarho liberali trockisti vemo, da so vse države in sistemi na našem planetu enako bed. Tko koker je povedu stric Soroš in podobni aboti zahodne imperialisitične propagande. Tkoda bomo v imenu neke nebulozne, abstraktne in neobstoječe internacionale navijal za to, da zahod sesuje Rusijo pa Kitajsko, poj nm bo pa stric Biden in ostali imperialisti dal možnost, da nrdimo pravo revolucijo. Klin se s klinom zbija.
So much dialektiks, so much reason.
Wow.
O "FAŠISTIČNIH", "DESPOTSKIH", "TIRANSKIH" NASPROTNIKIH ZAHODNE VELECENJENE DEMOKRACIJE...
V nasprotju s popularnim prepričanjem, nekoč JE obstajal čas, ko sta Rusija in ZDA gojili prijateljske odnose.
Kdaj?
Seveda v 90. letih prejšnjega stoletja, ko je vlada pod Borisom Jelcinom po vzoru Chicaških fantov v Rusiji uvedla verjetno najbolj peklenski primer neoliberalne šok terapije v zgodovini človeštva.
Velika podjetja in zadruge, ki so pripadale državi in neposredno zadovoljevale potrebe večinskega dela prebivalstva so čez noč propadle in prešle pod lastništvo pohlepnih tujih zasebnikov in domače oligarhije, povezane z zahodnim kapitalom. Posledično se je za več deset odstotkov zvišala brezposelnost prebivalstva in večina je padla v neusmiljen primež absolutne revščine. Povprečni osebni dohodek se je namreč več kot razpolovil in padel na tretinjo vrednosti ob koncu socializma. Zaradi popolne okrnitve socialnih in na splošno, javnih storitev se je pričakovana življenjska doba znižala za vrtoglavih 7 let, prebivalstvo je upadlo za več milijonov, kot kuga pa so se razrastli primeri duševnih obolenj: depresija, samomori, alkoholizem, narkomanija itd...
Takšen katastrofalni upad demografskih kapacitet je značilen samo za vojna območja!
Ruska monetarna politika je postala popolnoma podrejena milosti oziroma nemilosti delovanja mednarodnega kapitalističnega sistema pod diktatom institucij kot je na primer Mednarodni denarni sklad in to je proti koncu 90. let izzvalo popolno sesutje Rublja. Zahodne elite so v spregi s kolaboracionisti Rusijo popolnoma izropale kapitala, naravnih resursov, javnega bogastva, delovne sile in vsega vrednega.
Potem predsednik RF postane Vladimir Putin, ki ponovno nacionalizira zajeten del prodanih sredstev na področju kritičnih panog in infrastrukture, (deloma) obračuna z najbolj arogantnimi predstavniki domače oligarhije in buržuazije, ki plenijo državo in s tem zniža inflacijo, potroji ruski BDP, zviša osebne prihodke (plače, penzije) in na splošno, življenjske standarde ljudi. Prav tako razreši vojna žarišča na območju Čečenije in Gruzije, kjer radikalni elementi pod financami zahodnih varnostno obveščevalnih služb ustvarjajo kaos in nemir.
In surprise, surprise! Kar naenkrat lahko v zahodnih, mainstream medijih iz dneva v dan beremo, kako so voditelji "trdega značaja", kot sta Putin ali pa Xi Jinping (slednji se je podobno zoperstavil dominaciji zahodnega kapitala in Kitajsko uspešno vodi pri doseganju socialističnih ciljev) "fašisti", "zatiralci," "despoti", njuni državi pa sta imperialistični sili, ki želita zavojevati cel svet!
Pa pustimo ob strani dejstvo, da se je podobno godilo že vsakemu voditelju in nacijam nepokornega značaja (Kubi, Vietnamu, Jugoslaviji pod Miloševičem, Severni Koreji, Sovjetski zvezi itd...), ki so se ob kritičnih momentih možnosti izgube suverenosti in grožnje pavperizacije s prevzemom "demokracije" in "ekonomske oplemenitve" po vzoru zahoda, odločile, da bodo ohranili pravico do samoodločbe.
Ali še kdo ob vsem tem naleti na vzorec, ki se non stop ponavlja? Koliko časa se bomo še sprenevedali in si zatiskali oči pred dejstvi?
Takrat, ko si pridna, molčeča mravljica, ki marljivo služi interesom zahodne unipolarne hegemonije (to je, množični eksploataciji in kolonializmu ter imperializmu), si njen največji prijatelj in malodane sodrug, v nasprotnem primeru pa "fašist" in "diktator", čeprav si zgolj želiš OSNOVNEGA dostojanstva (sploh ne nujno pravega socializma ali kapitalizmu popolnoma antitetičnega sistema) za svoje podanike.
Liberalci, ki povsod vidite despote in tirane, ker ste celo življenje tičali v knjigah Hanne Arendt in prebirate zgolj RTV, BBC in 24 ur, zbudite se!
Komentiraj