Pobuda za ustavno presojo člena o uporabi sledilnih naprav za sledenje blagu v noveli zakona o finančni upravi je na čakanju. Lahko bi jo podali že sami poslanci Gibanja Svoboda in Levice, ki so se predvsem zavoljo videza stabilnosti koalicije odločili novelo spraviti skozi državni zbor, četudi sami niso prepričani o njeni legalnosti. Vendar je premier Robert Golob tretjino poslanskih glasov pod pobudo javno zahteval še od Socialnih demokratov, da bi pokazal, kakor se je izrazil, da »so kot koalicija enotni, čeprav mogoče včasih tako ne izgleda«. Socialni demokrati so se odzvali, da podpisov ne namerava prispevati nihče od njihovih poslancev. Na pomoč koaliciji bi lahko priskočil kar varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki je napovedal zahtevo za ustavno presojo novele še sam. Seveda to ne rešuje videza enotnosti in iskrenosti koalicije, saj obljubo lahko izpolni le tisti, ki jo je dal, torej Gibanje Svoboda in Levica.

Odločitev Levice za podporo noveli zakona o finančni upravi, kot je ugotovil že Tomaž Zaniuk, pomeni, da se je Levica premieru in politikam največje vladne stranke povsem podredila. Tudi sicer postaja stapljanje Levice z ministrstvi, ki jih vodi, vsak dan vidnejše. Na ministrstvu za delo, ki ga vodi Luka Mesec, bi se po besedah državnega sekretarja Dana Juvana denimo pogovarjali o postopnem dvigu upokojitvene starosti, čeprav so pred državnozborskimi volitvami obljubljali nasprotovanje temu.

Za razliko od Levice Socialni demokrati nadaljujejo s politiko, ki jo zagovarjajo že dolgo. Gre za politiko čistega pragmatizma in oportunizma, katerih največja moč je čista izpraznjenost vsake vsebine. Pri tem, da Socialni demokrati niso podprli novele zakona o finančni upravi in da ne nameravajo prispevati podpisov pod poslansko pobudo za ustavno presojo enega njenih členov, ne gre za načelnost stranke. Gre le za izrabo situacije, da bi bili videti načelni, v razmerju do Gibanja Svoboda pa pridobili pogajalsko orodje pri drugih vprašanjih, ki ostajajo odprta.

Robert Golob je pred tednom dni ob reorganizaciji vlade po spremenjenem zakonu o vladi zatrdil, da so v državnem zboru končno potrdili vse ministre in ministrice, ki so bili predvideni že pred junijem. A trditev ne drži, saj notranja ministrica v reorganizirani vladi pač ni Tatjana Bobnar, ki je funkcijo opravljala le do 12. decembra. Notranje ministrstvo še vedno začasno vodi Sanja Ajanović Hovnik, sicer ministrica za javno upravo. Odprto vprašanje, pri katerem bi svojo besedo zagotovo želeli imeti tudi Socialni demokrati, je torej, kaj bo z notranjim ministrstvom in kdo ga bo prevzel. V imenu »enotnosti koalicije« Golob za novega notranjega ministra ali ministrico očitno išče podporo koalicijskih strank, tudi če bi novega ministra v državnem zboru lahko poslanci Gibanja Svoboda imenovali z navadno večino. Tudi zato Golob o novem ministru razmišlja tako dolgo. Na notranjem ministrstvu so medtem spremembe, ki jih je obljubljala Tatjana Bobnar, zastale.

Danes poteče rok, ki ga je Sanja Ajanović Hovnik postavila vodstvu policije, da preuči poročilo izrednega nadzora nad delom policije pri varovanju protestov v času zadnje Janševe vlade in po potrebi izvede delovnopravne in druge postopke za ugotavljanje odgovornosti posameznikov. Kot so iz neuradnih virov izvedeli na časniku Dnevnik, zaradi ugotovitev nadzora nihče ne bo izgubil službe, prav tako pa nihče ne bo prejel opozorila pred odpovedjo. Policija naj bi po informacijah Dnevnika zgolj izrekla večje število blažjih opozoril. Čistka na policiji, ki je po zgodbi, kakor jo je ob odstopu predstavila Tatjana Bobnar, razlog, da je morala oditi, saj naj se ne bi želela podrediti političnim pritiskom premiera, se, kot kaže, zaenkrat torej ne bo zgodila.

Zgodba, ki je ob odstopu Tatjane Bobnar v medijskem viharju ostala neproblematizirana, pa je delo nekdanje, začasne in prihodnjih ministric na področju obljubljene spremembe azilne in migracijske politike. Pri tem se je Tatjana Bobnar vsaj deklarativno nameravala držati spoštovanja človekovih pravic in v največji meri napovedala upoštevanje priporočil nadzornih institucij, kot je varuh človekovih pravic.

V poročilu za leto 2021 je varuh ministrstvu za notranje zadeve in policiji na primer priporočil, da zaradi preglednosti nad izvajanjem postopkov vračanja tujcev in transparentnosti delovanja policije vsaj bistvene ugotovitve monitoringa vračanja tujcev s spremstvom policije javno objavljata. Leto prej je varuh vladi priporočil, naj zagotovi, da imajo vsi iskalci mednarodne zaščite dostop do postopka mednarodne zaščite v skladu z mednarodnim pravom. Vsem pristojnim organom je priporočil, naj zagotovijo, da Republika Slovenija tujih državljanov ne vrača v druge države, ne da bi jim zagotovili postopkovne varovalke pred vračanjem, ki bi lahko vodilo v nevarnost kršitev njihovih človekovih pravic v državi, kamor bi bili neposredno ali posredno vrnjeni.

V kratkem mandatu Tatjane Bobnar je resda prišlo do manjšega števila pushbackov beguncev iz Slovenije na Hrvaško. A notranje ministrstvo s pushbacki nikdar ni uradno prenehalo, ampak ga je k temu prisilila sprememba na hrvaški strani meje, kjer policisti redkeje od slovenskih kolegov sprejemajo begunce. Do uradnega odstopa od vračanja beguncev na notranjem ministrstvu ni prišlo kljub obljubam Tatjane Bobnar o spoštovanju človekovih pravic in kljub temu, da smo že predlani dočakali sodbo vrhovnega sodišča, ki je obsodilo ravnanje slovenske policije na južni meji kot kršitev prepovedi vračanja in kršitev pravice do azilnega postopka.

V mandatu Tatjane Bobnar ni bilo premikov pri spremembi zakona o tujcih in zakona o mednarodni zaščiti, ki ju je Janševa vlada naredila dodatno diskriminatorna do tujcev, od famozne opredelitve pojma kompleksne krize na področju migracij do omejitve gibanja prosilcev za azil na občino začasnega prebivanja. V zakonu o mednarodni zaščiti prav tako ostaja določba, po kateri lahko prosilci prosto dostopajo do trga dela šele devet mesecev po vložitvi prošnje. O vsem tem in še mnogih določbah slovenskih zakonov, katerih odprava je nujna za pravično azilno in migracijsko politiko, je bilo že pod Tatjano Bobnar slišati izredno malo, od njenega odstopa pa nič.

Na vladi se je pred dvema tednoma sicer prvič sestala delovna skupina za pripravo vladne strategije na področju migracij, ki jo vodi državni sekretar in eden neuradnih kandidatov za notranjega ministra Branko Lobnikar. Nova strategija ne napoveduje nič zares novega: zakonite migracije, učinkovito integracijo v družbo, preprečevanje nezakonitih migracij in učinkovite postopke mednarodne zaščite ob spoštovanju človekovih pravic. Ob strategiji pa so napovedali tudi spremembe zakona o tujcih. Po nujnem postopku bi spremenili zgolj nekaj administrativnih zadev na upravnih enotah, s tem pa naj bi omogočili hitrejše vodenje postopkov izdaje dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi prebivanja. Kot so sporočili na ministrstvu, pripravljajo tudi spremembe zakona o tujcih, ki naj bi jih po rednem postopku sprejeli do konca letošnjega leta. Med po njihovem poglavitnimi rešitvami novele zakona niso omenili prav nobenega od področij, na katerih so rešitve najbolj nujne. Poglavitna rešitev je po sporočilu ministrstva že priznavanje poklicnih izkušenj tujcev.

Če se zdi, da je zaradi koalicijskega merjenja mišic na čakanju novela zakona o finančni upravi, kaj je potem šele s spremembo azilne in migracijske zakonodaje. Posvetovalno telo za migracije, ki ga je na notranjem ministrstvu ustanovila Tatjana Bobnar z namenom izpolnitve obljub o spoštovanju človekovih pravic, se od njenega odstopa tako sploh več ne sestaja. 

Vir fotografije: STA